Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ogledalce (4)

1.      ogledálce  -a s (ā) manjšalnica od ogledalo: obrisati ogledalce / žepno ogledalce ♪
2.      húkniti  -em dov. (ú ȗ) 1. izdihniti zrak in z njim kaj ogreti: hukniti v mrzle roke / hukniti v ogledalce 2. oglasiti se z glasom hu: sova je huknila / veter hukne ♪
3.      popúdrati  -am dov. (ȗ) nanesti puder, navadno na obraz: popudrati nos; pogledala se je v ogledalce in se malo popudrala / popudrati vnete dele kože ♪
4.      púdrnica  -e ž (ȗ) doza za puder: pudrnica z ogledalcem ♪