Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ogled (1.002-1.026)


  1.      razgrínjati  -am nedov. (í) 1. delati, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino: razgrinjati preprogo, zemljevid / ekspr. tulipani že razgrinjajo popke odpirajo; se razcvetajo / metulj razgrinja krila // delati, da kaj v takem položaju pride na kako površino: razgrinjati prt na mizo, papir po tleh; pren., pesn. noč je razgrinjala temno odejo čez polje 2. delati, da kaj zavzame čim večjo površino: razgrinjati krhlje po lesi, da se sušijo 3. delati, da kaj ni več skupaj, na kupu: ko je iskala orehe, je morala razgrinjati listje // razmikati: razgrinjati veje 4. knjiž. kazati, razkrivati: v delu razgrinja svoje poglede na čas in sodobnike ∙ publ. pred nami je razgrinjal svoje vtise o pravkar končani konferenci obširno nam je pripovedoval o njih razgrínjati se nav. ekspr., s prislovnim določilom 1. biti, obstajati na razmeroma veliki površini: po prisojni strani hriba se razgrinjajo vinogradi; za hišo se razgrinja vrt / nad dolino se razgrinja zvezdnato nebo 2. prihajati na kako površino, navadno veliko: nad jezero se že razgrinja megla ♪
  2.      razgrníti  in razgŕniti -em dov. (ȋ ŕ) 1. narediti, da kaj pride v položaj, ko ima veliko, največjo površino: razgrniti časopis, zemljevid; razgrnil je pismo in ga začel brati // narediti, da kaj v takem položaju pride na kako površino: razgrniti pregrinjalo čez kip; razgrniti preprogo pred posteljo; razgrniti papir po pohištvu; pren., pesn. noč je razgrnila svoja krila nad mesto 2. narediti, da kaj zavzame čim večjo površino: razgrniti seme, žerjavico; razgrniti hruške, krhlje na leso 3. narediti, da kaj ni več skupaj, na kupu: ko je razgrnila suho listje, je zagledala gobe // razmakniti: nekoliko so razgrnili zavese, da so videli na cesto / razgrniti veje / razgrniti tančico odgrniti 4. publ. dati, postaviti na ogled: razgrniti načrte za nov poslovni center; javno razgrniti ♦ urb. razgrniti zazidalni načrt 5. knjiž. pokazati, razkriti: v uvodu pisec razgrne tragedijo pesnikovega življenja; življenje se mu je razgrnilo v vsej svoji lepoti / film nam bo razgrnil mesto in njegovo zgodovino predstavil razgrníti se in razgŕniti se nav. ekspr., s prislovnim določilom 1. priti na kako površino, navadno veliko: čez dolino so se razgrnile megle 2. postati viden, pokazati se: nenadoma se je pred izletniki razgrnila vsa vas / pred nami se je razgrnil lep razgled; pren. vsa mladost se mu je razgrnila pred očmi ● knjiž. otrok se je v spanju razgrnil razkril, odkril; knjiž. medtem se je razgrnil mrak se je zmračilo razgŕnjen -a -o: razgrnjen prt; pred nami je bilo razgrnjeno celo naselje; pismo leži razgrnjeno na mizi ♪
  3.      razhájanje  -a s (ȃ) 1. glagolnik od razhajati se: razhajanje gledalcev, množice / razhajanje mnenj, pogledov 2. nav. mn., publ. razlika (v pogledih, nazorih): razhajanja med njimi so se večala / načelna, svetovnonazorska razhajanja; razhajanja v stališčih / tudi v teoretičnem pogledu se pojavljajo razhajanja različna mnenja ♪
  4.      razhájati se  -am se nedov. (ȃ) 1. odhajati na več strani: množica se razhaja; po tekmi so se gledalci zadovoljni razhajali; hitro, molče se razhajati / zborovalci se počasi razhajajo po domovih / ekspr. proti poldnevu so se megle začele razhajati 2. ne potekati več blizu skupaj, v isti smeri: od tu naprej se cesta in železniška proga razhajata; žarki se pri prehodu skozi lečo razhajajo; pahljačasto se razhajati / živci se razhajajo na vse strani 3. biti ali postajati vedno bolj različen: slovenska narečja so se razhajala; življenjske poti nekdanjih sodelavcev se razhajajo // publ. biti različen, razlikovati se: najini interesi se popolnoma razhajajo; mnenja strokovnjakov se razhajajo / razhajati se med seboj / razhajati se v mišljenju, pogledih ● publ. dirigent in solist se večkrat razhajata nista usklajena; ekspr. njegove besede se razhajajo z dejanji se ne skladajo; ekspr. z možem se vedno bolj razhajata ne čutita več medsebojne naklonjenosti, ljubezni ◊ biol. razvijati se v različne smeri razhajajóč se -a -e: razhajajoč se so veselo prepevali; razhajajoči se ljudje ♪
  5.      razhòd  -óda m (ȍ ọ́) 1. glagolnik od raziti se: povzročiti, ukazati razhod; ob razhodu so se veselo pozdravljali; razhod množice, vojakov / razhod po domovih / medsebojna nesoglasja so povzročila razhod društva / njen razhod s fantom je bil dokončen 2. nav. mn., publ. razlika (v pogledih, nazorih): gre za razhode v metodah, ne pa v ciljih ♪
  6.      razíti se  -ídem se dov., razšèl se razšlà se razšlò se tudi razšló se (í) 1. oditi na več strani: gledalci, ljudje so se razšli; razšli so se razočarani in utrujeni; razšla sta se brez pozdrava; množica se je hitro, molče, mrmraje razšla; razšli so se kot prijatelji / razšli se bodo na vse strani / ekspr. ostala sta sama, otroci so se razšli po svetu 2. prenehati potekati blizu skupaj, v isti smeri: na ravnini se železniška proga in cesta razideta / poti se razidejo na vse strani 3. publ., z orodnikom prenehati imeti zvezo, stike s kom: z njim smo se razšli zaradi različnih pogledov na življenje / s takimi nazori smo se že razšli / s poezijo se je že v mladosti razšel ne piše in ne bere več pesmi 4. publ. prenehati delovati, obstajati: zaradi nesoglasij se je društvo razšlo; ker so poslovala z izgubo, so se morala nekatera podjetja raziti ● star. dim se je hitro razšel razkadil; publ. moštvi sta se razšli z neodločenim rezultatom sta igrali neodločeno; publ. orkester in pevec sta se večkrat razšla nista bila usklajena; ekspr. v mladosti so bili nerazdružljivi, potem pa so se njihove poti razšle niso več živeli skupaj; niso bili več v prijateljskih odnosih; ekspr. s fantom se je razšla ni več v ljubezenskem odnosu z njim; ekspr. po dveh letih zakona sta se razšla sta se razvezala ♪
  7.      razkáčiti  -im dov. (á ȃ) ekspr. zelo razjeziti, razdražiti: objestno govorjenje ga je razkačilo; zajokala je, kar je očeta še bolj razkačilo; zelo se je razkačila razkáčen -a -o: razkačen starec; ves razkačen udari s pestjo po mizi; prisl.: razkačeno pogledati ♪
  8.      razletéti se  -ím se dov., razlêtel se (ẹ́ í) 1. odleteti na več strani: ptice so se razletele; hitro se razleteti // pog. razbežati se: ob njegovem prihodu so se otroci razleteli / ko so se ljudje razleteli, se je vrnila na tisti kraj se razšli, se razkropili / njeni otroci so se razleteli po svetu se razšli, se razselili 2. hitro, sunkovito razpasti na dele, kose: udaril je po igrači, da se je razletela; posoda ji je padla iz rok in se razletela / ekspr. ogledalo se je razletelo na drobne kose / granata se je v zraku razletela; s pokom se razleteti ● ekspr. novica se je razletela po vsem mestu hitro razširila ♪
  9.      razlíka  -e ž (ȋ) 1. kar kaže na neenakost med primerjanimi stvarmi: razlika nastane, obstaja, se poveča; odpraviti razlike; spoznati, ugotoviti razlike; bistvena, majhna, opazna, velika razlika; razlika med človekom in živaljo; razlike med spoloma; razlika v barvi, obliki, velikosti; razlike v ceni, kakovosti izdelkov; razlike v izobrazbi, vzgoji; razlike v pogledih / pomenske in stilne razlike med besedami / časovna razlika; družbene, politične, socialne razlike; podnebne, temperaturne razlike; višinska razlika / razlika je, če dobiš dobro ali slabo oceno 2. znesek, za katerega je zmanjšan, presežen določeni, potrebni znesek: dobiti, izplačati razliko 3. mat. število, ki se dobi pri odštevanju: izračunati razliko dveh števil; razlika in vsota 4. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi z brez izraža podkrepitev trditve: povabil je vse, brez razlike 5. publ., v prislovni rabi, v zvezi z razliko izraža omejevanje prej povedanega: brata sta si zelo podobna, z razliko, da je mlajši nekoliko večji ● on dela razlike ne ravna z vsemi enako; publ. v razliko od drugih moštev je naše dobro v primerjavi z drugimi moštvi; publ. za razliko od prve tekme so naši tekmovalci drugo tekmo dobili prvo tekmo so izgubili, v drugi pa so zmagali ◊ šport. izenačiti razliko v golih; premagati nasprotnika z dvema goloma razlike ♪
  10.      razložíti  -ím dov., razlóžil (ȋ í) 1. narediti, da pride kaj na več mest: razložil je svoje orodje po mizi / vso prtljago je razložil 2. dati, spraviti kaj s kakega vozila, živali: razložiti blago, tovor; razložiti prtljago z voza / razložiti vagon 3. narediti, da postane komu kaj jasno, razumljivo: vprašanja ni razumel, zato mu ga je moral razložiti; nakratko, podrobno razložiti // narediti, da kdo izve, spozna, kar je potrebno, zaželeno: razložiti komu svoj načrt; razložil mu je, kako je bilo 4. narediti, da postane kaj vzročno, logično utemeljeno: tega pojava še ne znamo razložiti; neprijetnega občutka si ni znal razložiti / to dejstvo nekoliko razloži njeno odločitev 5. narediti, povzročiti, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa: razložiti literarno besedilo; razložiti določbo, predpis 6. podati opis pojma z navedbo njegovih bistvenih znakov: natančno razložiti; razložiti in definirati / razložiti besedo v slovarju; razložiti pojem družina ● star. razložiti svoje izdelke razstaviti, dati na ogled razložèn -êna -o: pojem ni jasno razložen; papirji, razloženi po mizi; poljudno razložena beseda ♦ muz. razloženi akord zaporedno izvedeni toni akorda ♪
  11.      razmísliti  -im dov. (í ȋ) 1. usmeriti dejavnost v zavesti v kaj a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: vso stvar bo treba še razmisliti; skušal je razmisliti, kaj se dogaja z njim; o teh vprašanjih moramo dobro razmisliti b) da bi se spoznala primernost, posledice česa: razmisli, kaj bi bilo potrebno storiti; razmislite tudi o tem / dobro razmisli, preden se odločiš // presoditi, oceniti: skušali so razmisliti svoj položaj 2. knjiž. povzročiti, da kdo preneha intenzivno misliti na kaj: delo človeka potolaži in razmisli razmíšljen -a -o 1. deležnik od razmisliti: dobro razmišljeno vprašanje 2. ki z mislimi ne spremlja dogajanja okrog sebe: razmišljen učenjak; biti razmišljen / razmišljen obraz, pogled / učenci so preveč razmišljeni raztreseni; prisl.: razmišljeno odgovoriti ♪
  12.      razmotríti  -ím dov., razmótril; razmotrèn (ȋ í) raba peša ogledati si, pogledati: učenci naj natančno razmotrijo predmet, ki ga bodo risali // premisliti, razmisliti: razmotriti o umetnosti / skušal je razmotriti zadnje dogodke // presoditi, oceniti: razmotriti nastali položaj ♪
  13.      razneževáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. vzbujati pri kom nežnost: ta misel ga je razneževala 2. knjiž., redko razvajati: razneževati otroka razneževáti se čutiti, izražati nežnost: ob pogledu nanjo se je razneževal ♪
  14.      raznéžiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. vzbuditi pri kom nežnost: pogled nanjo ga je raznežil 2. knjiž., redko razvaditi: mati je otroka raznežila raznéžiti se začutiti, izraziti nežnost: ob tej misli se je raznežil / glas se mu je raznežil raznéžen -a -o: biti raznežen; ves raznežen jo je objel; razneženo dekle; prisl.: razneženo govoriti ♪
  15.      razodéti  -dénem dov., razodêni razodeníte (ẹ́) 1. odstraniti zlasti odejo z ležeče osebe: razodeti spečega otroka; bolnik se je v spanju razodel 2. ekspr. narediti, da kaj izve kdo drug: razodeti komu svoje misli; razodeti resnico, skrivnost; nikomur se ni razodela / razodel ji je svojo ljubezen izpovedal; razodeti komu svoje želje povedati ∙ ekspr. razodeti komu svoje srce izpovedati mu svoja čustva, misli; ekspr. razodelo se bo, kdo je kriv postalo bo jasno, očitno 3. ekspr. biti zunanji izraz, znamenje česa: njen glas jim je razodel, kako zelo trpi; njen pogled mu je vse razodel razodéti se knjiž., z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost ali stanje osebka, kot ga nakazuje določilo: to stališče se je razodelo kot oportunistično razodét -a -o: razodeta skrivnost; otrok je bil vso noč razodet ♪
  16.      razodévati  -am nedov. (ẹ́) 1. odstranjevati zlasti odejo z ležeče osebe: razodevati otroka; nemiren bolnik se je vso noč razodeval 2. ekspr. delati, da kaj izve kdo drug: razodevati komu svoje misli, načrte; ne razodeva rad svojih skrivnosti / v pesmih je razodeval svoja čustva izpovedoval 3. ekspr. biti zunanji izraz, znamenje česa: glas je razodeval, da je razburjena; njegov obraz je razodeval grozo, žalost; v njenem pogledu se razodeva milina / njegove besede so razodevale, da je bister človek razodévati se nav. ekspr. biti viden, kazati se: v vsem njegovem delu se razodeva globok humanizem // postajati jasen, očiten: v tem obdobju se vse bolj razodeva, da je otrok socialno bitje razodevajóč -a -e: stopal je ob njem, razodevajoč mu svojo skrivnost; obraz, razodevajoč trpljenje ♪
  17.      razoroževáti  -újem nedov. (á ȗ) odvzemati orožje: razoroževati ujetnike; pren., ekspr. njen molk ga je počasi razoroževal razorožujóč -a -e: razorožujoč pogled ♪
  18.      razplétati  -am nedov. (ẹ̑) 1. delati, da kaj ni več spleteno: razpletati lase; stala je pred ogledalom in se razpletala / razpletati kite, vence 2. delati, da se kaj (mrežasto) razširi v čem: drevo razpleta korenine; korenine se razpletajo globoko v tleh / v jetrih se razpletajo žile 3. lit. postopno končevati dogajanje: avtor zapleta in razpleta dramatične situacije 4. ekspr. govoriti, pripovedovati veliko, s številnimi podrobnostmi: začel je razpletati zgodbo, ki so jo že vsi poznali / razpletati pogovor o čem govoriti, pogovarjati se ● ekspr. začel je razpletati svoje misli razvijati; ekspr. v glavi je začel razpletati načrt delati, snovati; ekspr. razpletati uganko reševati, razreševati razplétati se ekspr. potekati, razvijati se: razmišljala je, kako se bo stvar dalje razpletala; vse se razpleta po načrtu // postajati jasen, jasniti se: položaj se je začel razpletati ● ekspr. niti so se začele razpletati potek dogodka je postajal jasen, znan; ekspr. o tem se razpletajo čudne zgodbe nastajajo, se širijo ♪
  19.      razradostíti  -ím dov., razradóstil; razradoščèn (ȋ í) zastar. razveseliti: razradostiti prijatelja; razradostil se je ob pogledu na mesto ♪
  20.      razstáva  -e ž (ȃ) prireditev, na kateri je kaj dano, postavljeno na ogled: razstava bo prihodnji mesec; odpreti, organizirati, pripraviti razstavo; mednarodna, svetovna razstava; program razstav / prodajna razstava risb in slik; samostojna razstava na kateri so razstavljena dela samo enega avtorja; skupinska razstava; spominska razstava / iti na razstavo // zbirka predmetov, danih, postavljenih na ogled: razstava je urejena kronološko, pregledno; ogledati si razstavo / filatelistična, kulinarična, živinorejska razstava; grafična, kiparska razstava; pasja razstava razstava čistokrvnih psov; razstava cvetja, ptic / retrospektivna razstava; stalna razstava ♦ um. razstava krajin, malih plastik ♪
  21.      razstáviti  -im dov. (á ȃ) 1. dati, postaviti na ogled: na koncu leta so učenci razstavili svoje izdelke; razstaviti predzgodovinske najdbe; v galeriji so razstavili njegove najnovejše slike // redko razpostaviti, razporediti: razstaviti kozarce po mizi / svojo prtljago je razstavil po klopi in stolih 2. dati kaj na sestavne dele: postelja se ni dala razstaviti; razstaviti puško, stroj / razstaviti in sestaviti vlak / pesem je razstavil na miselne sestavine / razstaviti na sestavne dele ♦ fiz. razstaviti silo na komponente; kem. razstaviti snov na enostavnejše snovi; mat. razstaviti število na prafaktorje razstávljen -a -o: razstavljeni kipi, modeli, predmeti; ladja je razstavljena v pomorskem muzeju; razstavljeno blago je tudi naprodaj ∙ ekspr. tako ima razstavljeno, da nimaš kam stopiti nepospravljeno, razmetano ♪
  22.      razstávljati  -am nedov. (á) 1. dajati, postavljati na ogled: razstavljati kipe, slike; razstavljati izdelke na velesejmih / samostojno, skupinsko razstavljati; razstavlja v likovnem salonu ♦ um. razstavljati lepljenke, malo plastiko 2. dajati kaj na sestavne dele: razstavljati stroj; to pohištvo je mogoče poljubno sestavljati in razstavljati; pokazal mu je, kako se razstavlja puška / razstavljati vlake ♪
  23.      raztájati  -am dov. (ȃ) v zvezi z led, sneg narediti, da preide v vodo: sonce je raztajalo led; sneg se je že raztajal raztájati se ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga nakazuje določilo: raztajati se od prijaznosti / obraz se mu je raztajal od miline / kadar jo je pogledal, se je kar raztajala je občutila veliko ugodje, srečo raztájan -a -o: raztajan sneg ♪
  24.      razumévati  -am nedov. (ẹ́) 1. vključevati, sprejemati v zavest in ugotavljati vzročne, logične povezave: knjiga bo bralcem pomagala razumevati aktualne procese v naši družbi; začenja razumevati, da je življenje resna stvar ∙ star. nič več ni razumevala se zavedala 2. s prislovnim določilom imeti v mislih, v zavesti kaj glede na bistvene lastnosti, vsebino tako, kot izraža določilo: svoj položaj napačno razumeva; tako so to besedo razumevali tudi njegovi somišljeniki 3. postajati sposoben dojeti vsebino česa, izraženega v tujem jeziku: pomalem začenja razumevati tujo govorico // postajati sposoben dojeti vsebino česa sploh: otrok govor vse bolje razumeva in se vedno bolje izraža / razumevati duha nove dobe razumevajóč -a -e 1. deležnik od razumevati: prerekali so se zaradi te besede, razumevajoč jo vsak po svoje; dobro razumevajoč svoj položaj 2. ki izraža, kaže naklonjen, pozitiven odnos do mišljenja, čustvovanja, ravnanja koga: hotel je biti razumevajoč predstojnik; do hčerke je zelo razumevajoč / razumevajoč nasmeh; razumevajoče oči; prisl.: razumevajoče pogledati ♪
  25.      razžaríti  -ím tudi razžáriti -im dov., razžáril (ȋ í; ā ȃ) 1. s segrevanjem povzročiti, da kaj začne žareti: razžariti kovino; razžariti iglo s plamenom, z električnim tokom / razžariti peč / ekspr. sonce je razžarilo puščavski pesek ♦ metal. razžariti do belega // z dovajanjem zraka povzročiti, da kaj začne žareti: razžariti oglje / razžariti cigareto; pren., ekspr. razžariti iskro duha 2. ekspr. povzročiti, da postane kaj zaradi vročine, napora rdeče, vroče: sonce in veter sta mu razžarila obraz; od hoje navkreber so se vsi razžarili / misel nanjo ga je razžarila 3. ekspr. narediti, povzročiti, da kaj nastopi z veliko silo, intenzivnostjo: taki prizori razžarijo strasti / s svojim pripovedovanjem jim je razžaril domišljijo; znova se je razžarilo upanje v zmago ● ekspr. ponovno srečanje mu je razžarilo srce ga je prevzelo, razveselilo; pesn. razžarilo se je lepo jutro nastalo je; ekspr. ob pogledu nanjo se mu oko razžari zelo je vesel, ko jo vidi; ponosen je nanjo razžárjen -a -o in razžarjèn -êna -o: razžarjeni obrazi; uničevati tkivo z razžarjeno iglo; razžarjena snov; bila je vsa razžarjena ♪

   877 902 927 952 977 1.002 1.027 1.052 1.077 1.102  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA