Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

oglas (660-684)


  1.      predsédstvo  -a s (ẹ̑) 1. organ iz navadno voljenih najvišjih funkcionarjev organizacije, telesa: predsedstvo bo zasedalo jutri; biti član predsedstva; predsednik predsedstva / predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije kolegialni organ, ki predstavlja Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in opravlja druge z ustavo določene dolžnosti 2. prostor ali stavba tega organa: oglasite se na predsedstvu 3. navadno v zvezi delovno predsedstvo skupina ljudi, ki vodi sestanek ali sejo: občni zbor vodi delovno predsedstvo; izvoliti delovno predsedstvo / častno predsedstvo kongresa ● v času njegovega predsedstva ko je bil on predsednik; publ. včeraj je bila seja izvršnega sveta pod predsedstvom podpredsednika ki jo je vodil podpredsednik ♪
  2.      predvsèm  prisl. (ȅ) 1. izraža, da je kaj po pomembnosti na prvem mestu: predvsem je treba poudariti njegovo razgledanost; lahka glasba naj bi se predvsem inspirirala ob folklori; gre predvsem za to, da dosežemo soglasje; upoštevajo naj se predvsem urbanistične značilnosti mesta / ekspr. jezen je na ves svet in predvsem nase 2. izraža omejevanje na najpomembnejše: male oglase objavlja samo ob delavnikih, predvsem v soboto; oglašajo se ptice, predvsem pa strnadi // ekspr. izraža zavrnitev s popravkom: predvsem pa Durmitor ni gora, ampak pogorje; prim. pred ♪
  3.      preglàs  -ása m (ȁ á) lingv. sprememba iz zadnjega v sprednji samoglasnik a) za mehkimi soglasniki: preglas nastane za c, č, ž, š, j; preglas in prevoj b) zaradi sledečega sprednjega samoglasnika: preglas v nemščini ♪
  4.      preglasíti  -ím dov., preglásil (ȋ í) postati bolj slišen od koga, česa: hrup motorja je preglasil njene klice na pomoč; grmenje je preglasilo njegove korake; orkester je preglasil solista // ekspr. postati pomembnejši, močnejši od česa: končno je resnica preglasila laž; spomin na očetove besede je preglasil vse drugo / z dokazi preglasiti trditev preglašèn -êna -o: preglašeno govorjenje ♦ lingv. preglašeni samoglasniki ♪
  5.      preglášati  -am nedov. (á) biti bolj slišen od koga, česa: grmenje preglaša glasove; šum in hrup sta preglašala glasbo; fantje so se med seboj preglašali // ekspr. biti pomembnejši, močnejši od česa: vse vtise o pokrajini je preglašalo poglobljeno razmišljanje o življenju preglášati se lingv. spreminjati se iz zadnjega v sprednji samoglasnik a) za mehkimi soglasniki: o se preglaša v e b) pred sledečimi sprednjimi samoglasniki ♪
  6.      prehájati  -am nedov. (ȃ) 1. hoditi čez kaj: drug za drugim so prehajali cesto; vojska je cel dan prehajala reko / čez našo deželo so večkrat prehajale vojne vihre / toplota prehaja s toplejšega telesa na hladnejše ♦ lingv. glagolsko dejanje prehaja na predmet // redko iti mimo česa: večkrat je prehajal njihovo hišo, pa se nikoli ni oglasil pri njih 2. s predlogom spreminjati, menjavati a) okolje: začeli so prehajati v sosednji oddelek; gostje so počasi prehajali v senco / velika večina vojakov je prehajala h gverilcem / prehajati od znanosti k politiki b) način dela, delovanja: gimnazije so prehajale z razrednega na predmetni pouk; od lahkih vaj postopoma prehajamo na težje / od pisanja pesmi je prehajal k pisanju črtic in novel / pri poučevanju je treba prehajati od znanega k neznanemu / prehajamo na drugo točko dnevnega reda začenjamo obravnavati probleme, predstavljene v drugi točki dnevnega reda c) način obstajanja: pri delu mišic prehaja sladkor v mlečno kislino; voda že pri navadni temperaturi prehaja v plinasto stanje / tu stena prehaja v položno pobočje / barve jesenskega gozda so prehajale iz žareče rumenih v motno rjave / pomlad je prehajala v poletje č) nav. ekspr. lastništvo, pripadnost: posestvo prehaja od očeta na sina; mesto je prehajalo iz rok sovražnikov v roke domačih / hiša prehaja iz rok v roke lastniki se pogosto menjajo / dolžnosti, pravice prehajajo na dediče // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začenjanje dejanja, kot ga določa samostalnik: začeli so prehajati v napad, v obrambo / pogovor je prehajal v prepir; zabava je prehajala v bučno razgrajanje 3. publ. pojavljati se nad določeno stopnjo, mero; presegati: publikacija ponekod prehaja značaj dokumentacije; njegova dramska praksa je daleč prehajala teoretična pojmovanja 4. knjiž. minevati, končevati se: leta mi zelo hitro prehajajo; noč je prehajala za nočjo, njega pa ni bilo domov 5. knjiž., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik; obhajati: ob misli, kaj vse bi se lahko zgodilo, jo je prehajala groza; zaradi smradu me je prehajala slabost / po vsem telesu jo je prehajala hladna drhtavica ● ekspr. to mu že prehaja v navado tega se navaja; ekspr. ponižnost in vdanost ji že prehajata v meso in kri popolnoma se ju bo navadila; knjiž. ti dogodki prehajajo v zgodovino postali bodo znani zaradi svoje pomembnosti; knjiž. ko je vzel zdravilo, mu je začelo prehajati se mu je začelo stanje boljšati prehájati se zastar. sprehajati se: molče sta se prehajala po gozdu prehajáje redko: novica je prišla do nas, prehajaje iz ust do ust prehajajóč -a -e: jekleno modra, v zelenkasto prehajajoča barva; prehajajoča divjad; odmev prehajajočih neviht; v naturalizem prehajajoča zgodba ♪
  7.      prekláti  -kóljem dov., prekôlji prekoljíte (á ọ́) 1. s klanjem razdeliti na dva dela: preklati deblo; udaril je s sekiro in deska se je preklala / preklati poleno na dvoje 2. narediti podolgovato odprtino, zarezo v kaj: strela je preklala drevo; brezoseb. macesen je preklalo / oster predmet mu je preklal noht; pri padcu si je preklal ustnico; pren., ekspr. blisk je preklal nebo; rezka bolečina ji je preklala srce 3. ekspr. povzročiti prenehanje česa, navadno za krajši čas: mir prekolje vreščeč krik; sirena je preklala jutranjo tišino preklán -a -o: kača s preklanim jezikom; preklano poleno; preklan na dvoje ∙ ekspr. oglasil se je s preklanim glasom hripavim, drhtečim; nosi zadaj preklano krilo z razporkom ♦ anat. preklana zgornja ustnica zajčja ustnica ♪
  8.      prelimináren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž. predhoden, pripravljalen: pred zborovanjem so imeli še preliminarni sestanek; preliminarna razprava / dobiti preliminarno soglasje vnaprejšnje ♪
  9.      prepelúh  -a m (ū) nar. prepeličji samec: v žitu se je oglasil prepeluh ♪
  10.      prepévati  -am nedov. (ẹ́) 1. večkrat, dalj časa peti: fantje so zvečer dolgo prepevali; glasno, veselo prepevati; žvižgati in prepevati; prepeva kot slavček zelo lepo / dekle ves dan prepeva od sreče; prepevati si za razvedrilo // preh. večkrat, dalj časa izražati, posredovati določeno besedilo s petjem: te pesmi so prepevali pred pohodi; prepevati popevke; prepevati otroku uspavanke 2. ekspr. glasbeno se izražati z glasom; peti: prepevala je ob spremljavi klavirja 3. večkrat, dalj časa oglašati se z določenimi, za posamezno vrsto (ptic, žuželk) značilnimi glasovi: kos prepeva; murni prepevajo ● ekspr. njegova duša prepeva od sreče zelo je srečen, vesel; ekspr. v teh krajih pogosto prepeva rdeči petelin so pogosto požari; ekspr. v borih prepeva veter bori šumijo zaradi vetra; ekspr. prepevaj ti to svoji ženi govori, pripoveduj; zastar. prepevati domačo deželo opevati; ekspr. spet mu prepeva slavo zelo ga slavi; pog. dvajset let je prepeval v domačem zboru bil član domačega zbora prepeváje: prepevaje se bližati; veselo prepevaje je hitel domov prepevajóč -a -e: prepevajoč korakati; skupina prepevajočih izletnikov; glasno prepevajoče deklice ♪
  11.      prepír  -a m (ȋ) medsebojno izražanje nesoglasja z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro: prepir nastane, se začne; ekspr. vnel se je prepir; ekspr. končajte ta nesrečni prepir nehajte se prepirati; povzročiti prepir; obravnavati kaj s prepirom; dolg, glasen, hud, ekspr. nedolžen prepir; prepir med starši, s sosedi; ekspr. pristanem, da bo konec prepira da se ne bomo več prepirali; hrup, prepir in pretep / družinski prepiri; ekspr. filozofski, strankarski prepiri spori / v prepiru ga je zelo žalil // stanje, ki ga povzroči tako izražanje nesoglasja: odpraviti, poravnati prepir / živeti v prepiru s kom ● ekspr. vedno išče prepir se želi, hoče prepirati; preg. boljši močnik v miru kakor pečenka v prepiru ♪
  12.      prepírati se  -am se nedov. (ȋ ȋ) medsebojno izražati nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno glasno, ostro: nehajte se prepirati; nikoli se ne prepirata; poslušala je, kako se prepirata; ekspr. prepirati se za prazen nič brez vzroka, za oslovo senco za nepomembne, nevažne stvari / o tem se ne bom prepiral s teboj / prepirajo se zaradi premoženja so v sovražnem, neprijaznem odnosu; prepirati se s sosedi / ta ženska se rada prepira je prepirljiva ● ekspr. po drevju so se prepirale šoje se glasno, vreščeče oglašale; preg. kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima prepirajóč se -a -e: pomiril je prepirajoči se ženski ♪
  13.      prepodíti  -ím dov., prepódil (ȋ í) narediti, povzročiti, da navadno žival zapusti določen kraj, prostor: prepoditi srno, zajca / prepoditi vlomilca // narediti, povzročiti, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: prepoditi žalostne misli; prepoditi komu muhe iz glave prepodèn -êna -o: prepodeni ptiči so se prestrašeno oglašali ♪
  14.      prepóved  -i ž (ọ̑) 1. glagolnik od prepovedati: pogajanja o prepovedi jedrskih poskusov; prepoved zaposlovanja otrok / po prepovedi tega časopisa komunisti nekaj časa niso imeli nobenega legalnega glasila 2. kar pove, sporoči, da se kaj ne sme narediti, delati: očetova prepoved, da ne smeš od doma, še velja; kršiti, slišati prepoved; zapoved in prepoved / ravnati se po zdravnikovih prepovedih // kar pove, sporoči to, navadno z grožnjo kazni: ta prepoved je prizadela marsikatero podjetje; odpraviti prepoved / nalepiti prepoved na oglasno desko / nadzorovati kako prepoved njeno izpolnjevanje, upoštevanje / izvozna, sodna prepoved ♦ jur. upravna izplačilna prepoved prepoved izplačati del osebnega dohodka dolžnika z njegovo privolitvijo; kazen prepovedi opravljanja določenega poklica ♪
  15.      prerékati  -am nedov. (ẹ̑) 1. jur. zanikovati, ne priznavati: toženec prereka obdolžitev; prerekati nasprotnikove trditve; prerekati tožbeni zahtevek 2. zastar. oporekati, ugovarjati: sosed mu prereka / prerekati izvirnosti dela prerékati se medsebojno izražati nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno ne preveč ostro: spet se prerekata; prerekajo se za nepomembne reči / včeraj se je prerekala z možem zaradi denarja ♪
  16.      presekávati  -am nedov. (ȃ) 1. s sekanjem delati dva dela: presekavati žeblje / presekavati žico 2. s sekanjem delati odprtine, zareze v kaj: s sekiro presekavati led ● ekspr. kaj bi mi zmeraj presekaval besede mi onemogočal povedati do konca; ekspr. gozdni mir je presekavalo oglašanje šoje prekinjalo presekávati se ekspr. s sekanjem česa ovirajočega prihajati kam: oddelek se je presekaval skozi džunglo k cesti ♪
  17.      preslédek  -dka m (ẹ̑) 1. prostor med bližnjima predmetoma: povečati presledek; presledek med hišami; presledki med številkami, vrstami / hodi hitreje, da ne bo presledka v koloni / svetilke so postavljene v določenih presledkih; veje so razvrščene v enakih presledkih 2. čas med koncem in ponovnim nastopom kakega dejanja, pojava: za kongrese so bili določeni petletni presledki; presledki med udarci; po daljšem presledku se je spet oglasil pri njem / govoril je pol ure brez presledka neprenehoma / od streh je počasi, v presledkih kapalo; pregledovati kaj v rednih presledkih; učiti se v presledkih; publ.: letala vzletajo v presledkih petnajst minut vsakih petnajst minut; bil je predsednik od l900 do 1920 s presledkom nekaj let razen ● z redkimi presledki mi je šlo zmeraj slabo skoraj zmeraj; gozdovi pokrivajo z majhnimi presledki ves tisti svet skoraj ves tisti svet ◊ adm. presledek razmik; arhit. stopniščni presledek večja ploskev med stopnicami ali na koncu stopnic; podest ♪
  18.      preslédkoma  prisl. (ẹ̑) v presledkih: presledkoma je nalival kozarec z vinom; presledkoma se oglašati / na ograji so sedeli presledkoma ♪
  19.      prêsti  prêdem in présti prédem nedov., stil. prèl prêla in préla (é; ẹ́) 1. z orodjem ali strojem oblikovati predivo v nit: predica prede; presti svilo, volno; presti na kolovrat, s kolovratom; ročno, strojno presti 2. delati pajčevino: pajek prede / pajek prede pajčevino / gosenica prede okoli sebe ovoj; pren., ekspr. mrak prede svojo temno pajčevino po kotih 3. oglašati se z mrmrajočim, brnenju podobnim glasom: maček prede; od zadovoljstva je predel kot maček 4. ekspr., navadno v zvezi z misel misliti, premišljevati: molčala sta in predla žalostne misli; dolgo je predel misli o najnovejših dogodkih 5. ekspr. naskrivaj pripravljati, delati, navadno kaj neprijetnega: nekaj prede proti nam / presti načrte za prihodnost 6. ekspr. govoriti, pripovedovati: obujali so spomine in predli razne zgodbe; take predeš, da ni za nikamor / presti pogovore pogovarjati se / kako pa kaj vaši otroci, je predel še naprej 7. knjiž., ekspr., s prislovnim določilom izraža navzočnost določenega stanja v prostoru: molk je predel po hodnikih in učilnicah / megla prede po polju 8. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku biti, živeti v neugodnih gmotnih, zdravstvenih razmerah: presneto mi je že predlo; po očetovi smrti jima je začelo presti / prede nama za denar ● ekspr. huda, slaba, tanka, trda mu prede težko živi; je v neprijetnem, nevarnem položaju; ekspr. trda mi prede za denar zmanjkuje mi ga, imam ga premalo; presti čas z igro prstov kratkočasiti se, zabavati se; ekspr. presti dolgčas dolgočasiti se; ekspr. presti niti človekove usode določati človekovo usodo; star. presti zgodbo na dolgo nit na dolgo in široko jo pripovedovati; ekspr. tako sem lačen, da mi pajki predejo po želodcu zelo prêsti se in présti se knjiž., ekspr., s prislovnim določilom širiti se, prihajati: polmrak se tiho prede skozi zastrta okna ● ekspr. nikoli ne veš, kaj se prede v njem kaj misli, premišljuje ♪
  20.      prevòj  -ôja m (ȍ ó) 1. redko previjanje, previtje: mehanizem za prevoj traka v pisalnem stroju 2. lingv. zamenjava korenskega samoglasnika, zlasti sprednjega z zadnjim: prevoj, preglas in premet ● redko zdravnik je moral uporabiti čist prevoj povoj; redko ovratnik je bil na prevoju obrabljen na pregibu ◊ geom. točka, v kateri krivulja spremeni smer zavijanja ♪
  21.      prevójen  -jna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na previjanje: prevojni mehanizem 2. nanašajoč se na prevoj 2: prevojni samoglasniki / prevojna stopnja neenakost prevojnih samoglasnikov zaradi njihove različne kolikosti ali kakovosti; polna prevojna stopnja ◊ geom. prevojna točka točka, v kateri krivulja spremeni smer zavijanja ♪
  22.      prežvéčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̄) 1. zdrobiti z zobmi in premešati s slino: prežvečiti hrano; vsak grižljaj dobro prežveči, preden ga požre 2. ekspr. pogovoriti se, povedati vse o čem: to stvar bodo še prežvečili / vsako novico prežvečijo 3. ekspr. premisliti: vsako besedo trikrat prežveči, preden jo izreče ● ekspr. kosilo je prežvečil brez teka pojedel; ekspr. vsega, kar so ji očitali, ni mogla prežvečiti (s soglašanjem) sprejeti prežvéčen -a -o: napol prežvečen grižljaj; prežvečena hrana ∙ ekspr. to so prežvečene besede, misli nezanimive zaradi ponavljanja ♪
  23.      pri  predl., z mestnikom 1. za izražanje stanja v položaju, ko je kaj v neposredni bližini česa: sedeti pri mizi; stati pri oknu; ležati na klopi pri peči / bitka pri Sisku / posekati drevo pri korenini; hoditi pri kraju ceste / greti se pri ognju ♦ geogr. Besnica pri Kranju // za izražanje kraja, kjer se dogaja dejanje: vstopnice lahko kupite pri blagajni; vstopil je pri sprednjih vratih / pog. sestali se bomo pri Slonu v kavarni, restavraciji Slon 2. za izražanje pripadnosti osebi, stvari: zob pri brani, grabljah; udi pri človeku; ročica pri plugu; ovratnik pri srajci / laboratorij je pri inštitutu / to sem bral pri Cankarju / Gostilna pri Figovcu // za izražanje navzočnosti, udejstvovanja kje: bil je štiri leta pri partizanih; sin je pri vojakih; v službi je pri železnici / tehnik pri gradbenem podjetju; pog. dela pri filmu v filmski proizvodnji / dela pri stroju; sodelovati pri predstavi, pevskem zboru / pri delu ga nihče ne prekosi // za izražanje odnosa do koga, stika s kom: oglasiti se pri profesorju; vprašati pri sosedu / pri očetu je naletel na odpor; obisk pri prijatelju; pri tem učitelju se bo treba veliko učiti; ekspr. pri njej si opravil 3. za izražanje bivanja, obstajanja a) v določeni družbeni skupnosti, zlasti družini, narodu, državi: pri Slovencih to ni v navadi / pog.: pri nas mu bo dobro v naši družini, v našem kolektivu; pri nas pravimo temu tako v našem kraju b) v določenem okolju sploh: otroci so pri sosedovih; stanuje pri starših 4. za izražanje lastnosti ali stanja osebka: biti pri zavesti; ohraniti, ostati pri življenju 5. za izražanje okoliščin, ki spremljajo dogajanje: pogovarjala sta se pri kozarcu vina; sprehajati se pri mesečini; ne hodi ven pri takem vremenu // za izražanje pogoja ali vzroka, ki izhaja iz takih okoliščin: pri tolikih stroških konkurenca ni mogoča; pri taki vzgoji ne more biti uspeha / zasilno zavoro smemo potegniti le pri nevarnosti; to zdravilo se jemlje le pri visoki temperaturi 6. za izražanje povezanosti s kom, čim: pri čevljih so posebno važni podplati; pri hiši je treba še dosti narediti; pri kadilcih lahko pride do zastrupitve z nikotinom; pri otrocih ni dobro popuščati // navadno z glagolskim samostalnikom za izražanje udeležbe, dejavnosti pri čem: pri bombardiranju je bilo ubitih več ljudi; pri branju pesmi se je večkrat zmotil; pri igri so se sprli; pasti pri izpitu; asistirati pri operaciji; iti za pričo pri poroki; pri pouku ne pazi dovolj / ostati pri kosilu / biti pri frizerju; pog. pri kartah je izgubil veliko denarja pri igranju kart, kvartanju 7. nav. ekspr. za izražanje dejstva, ki bi moglo ali moralo kaj preprečiti, pa ne prepreči: pri vsem bogastvu ni srečen; pri sivih laseh je videti kar mlad; pri petih otrocih je še zelo mladostna 8. za izražanje časovne točke, v kateri se kaj zgodi: v šolo je šel pri šestih letih / pri petdesetih je začel pisateljevati star približno petdeset let / čevelj mu zaškriplje pri vsakem koraku; pri slovesu so vsi jokali; zasačili so ga pri tatvini / pri hoji se je spotil 9. za izražanje razmerja, sorazmerja: zaslužil je sto dinarjev pri kilogramu; blago se je podražilo za dvesto dinarjev pri metru 10. pog. za izražanje sklicevanja na kaj: prisegel je pri svojih otrocih / kot podkrepitev pri moji duši, da ni res; pri spominu na mater ti obljubljam ● pog. biti, ležati pri dekletu imeti spolni odnos, spolne odnose; ne vem, pri čem smo kakšen je naš položaj; pog. nisem pri denarju nimam denarja; ekspr. na trgu je bila glava pri glavi veliko ljudi skupaj; ekspr. vsi otroci so že pri kruhu odrasli in zaposleni; biti pri miru ne gibati se, ne premikati se; pog. biti pri moči močen, krepek; kdo bo ostal pri otrocih pazil nanje; ekspr. bil je pri priči mrtev takoj; pog. ni čisto pri sebi ne zaveda se popolnoma; sam pri sebi misli drugače natihem; ekspr. ostalo je pri starem nič se ni spremenilo; ekspr. vse večere presedi pri televiziji gleda televizijski spored; ekspr. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven nič ne uboga, ne upošteva; nič si ne zapomni; tega pri najboljši volji ne zmorem sploh ♪
  24.      príčkati se  -am se nedov. (ȋ) medsebojno izražati nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno ne preveč ostro: o tem se ne bomo pričkali; zaradi otrok so se pogosto pričkali; ekspr. kar naprej sta se pričkala / z njim se ni vredno pričkati / ekspr. v časopisu se pričkati polemizirati ♪
  25.      pridruževáti  -újem nedov. (á ȗ) delati, da postane kaj sestavni del kake enote: pridruževati občini manjše kraje; pridruževati si sorodne delovne organizacije pridruževáti se 1. začenjati biti skupaj s kom, zlasti pri kaki dejavnosti: po poti so se jim pridruževale nove skupine; otroci so se mu na ulici pridruževali, ker jim je dajal bonbone / v vsaki vasi so se jim pridruževali prostovoljci // začenjati opravljati isto dejavnost kot kdo drug, navadno za skupen cilj: strokovnjakom so se pridruževali tudi amaterji / pridruževati se uporniškemu gibanju / ob kapitulaciji Italije so se množično pridruževali partizanom odhajali k partizanom // začenjati biti v istem stanju kot kdo drug: pridruževati se vsesplošnemu veselju 2. imeti, izražati enako mnenje kot kdo drug: svoje stališče je tako prepričljivo branil, da so se mu vsi pridruževali / publ.: pridružujem se vašemu mnenju soglašam z vami; pridruževati se protestu zoper nevzdržne razmere 3. pojavljati se istočasno s čim drugim: jezi se je pridruževal še občutek krivde; šumenju vetra so se pridruževali še drugi glasovi ♪

   535 560 585 610 635 660 685 710 735 760  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA