Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

oglas (126-150)


  1.      celostránski  -a -o prid. (á) ki zavzema celo stran: celostranski oglas; celostranska ilustracija, reprodukcija, slika ♪
  2.      cép  -a m, mn. tudi cepóvi, tož. mn. tudi cepé, im. dv. tudi cepá (ẹ̑) 1. del cepca, s katerim se udarja: privezati nov cep; les za cepe / redko ves dan je vihtel cep cepec 2. redko enoletni poganjek, s katerim se cepi; cepič: cep se je prijel; narezati češnjevih cepov // cepljenka, cepljenec: zajec dela škodo na cepih 3. zastar. debela palica, gorjača: z železom okovani cepi 4. ed., star. precep: ujeti gada v cep ● star. v dva cepa govoriti dvoumno; star. majati se v dva cepa na levo in desno; star. znal je žvižgati v dva cepa dvoglasno ♪
  3.      cerebrálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. anat. možganski: cerebralni živci 2. knjiž. umski, razumski: cerebralne in emocionalne asociacije ◊ lingv. cerebralni soglasnik soglasnik, ki se izgovarja z jezikom na trdem nebu ♪
  4.      cì  medm. (ȉ) posnema glas sinice ali nekaterih drugih ptic: ci ci, se oglaša sinica ♪
  5.      cícanje  -a s (ȋ) nar. oglašanje ptic z glasom ci: Tedaj pridejo s severa divje race in gosi. Prvi večeri so polni njihovega cicanja po zraku (M. Kranjec) ♪
  6.      cicirí  medm. (ȋ) posnema glas gozdnega jereba: gozdni jereb se je oglasil s svojim prijetnim ciciri / ciciricí ♪
  7.      ciciríkati  -am nedov. (ȋ) oglašati se z glasom ciciri: gozdni jereb cicirika / ptički cicirikajo ♪
  8.      cípkati  -am nedov. (ȋ) oglašati se z glasom cip: sinice cipkajo po drevju cipkajóč -a -e: škrjanček se oglaša s cipkajočim glasom ♪
  9.      ciríkanje  -a s (ȋ) oglašanje jerebic ♪
  10.      cirkumflektírati  -am dov. in nedov. (ȋ) lingv. izgovoriti padajoče intonirano: nekatere opisne deležnike ženskega spola Dolenjci cirkumflektirajo, Gorenjci pa akutirajo // zaznamovati s cirkumfleksom: cirkumflektirati črko cirkumflektíran -a -o: cirkumflektiran samoglasnik ♪
  11.      cmévkati  -am nedov. (ẹ̑) oglašati se s kratkimi, visokimi glasovi, navadno tožečimi: otrok šibko cmevka / pes boječe cmevka // slabš. govoriti, pripovedovati: kaj cmevkaš? cmevkajóč -a -e: cmevkajoče besede ♪
  12.      cmévkniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) oglasiti se s kratkim, visokim glasom, navadno tožečim: psiček je cmevknil in zbežal / slabš. pošteno ga je bolelo, pa ni niti cmevknil ♪
  13.      còk  medm. (ȍ) posnema zamolkel, odsekan glas pri hoji: cok, cok, odmevajo koraki // posnema glas nekaterih ptic: cok cok cok, se oglašajo v vejah krivokljuni ♪
  14.      críčati  -am nedov. (ȋ) redko oglašati se z glasom cri: povsod je tema, le muren še criča ♪
  15.      críkati  -am nedov. (ȋ) oglašati se z glasom cri: kobilice crikajo v senu ♪
  16.      crlíkanje  -a s (ȋ) glagolnik od crlikati: na vseh koncih gozda se je oglasilo drobno crlikanje; crlikanje jerebic ♪
  17.      crlíkati  -am nedov. (ȋ) oglašati se z visokim, žvižgajočim glasom: jerebica, lastovica, sinica crlika ♪
  18.      cvíč  -a m (ȋ) 1. oglašanje z visokim, tožečim glasom: bolesten cvič živali 2. nar. zelo kisla pijača: že navsezgodaj pije ta cvič; kisel ko cvič ♪
  19.      cvičáti  -ím nedov. (á í) 1. oglašati se z visokim, tožečim glasom: ptice cvičijo 2. dajati cvičanju podobne glasove: sneg je škripal in cvičal pod nogami ♪
  20.      cvíliti  -im nedov., cvilíla tudi cvílila (í) 1. oglašati se z zelo visokim glasom: pes, prašič cvili / ženske so preplašeno vreščale in cvilile // dajati cviljenju podobne glasove: zmrzli sneg cvili pod nogami; vlažna drva cvilijo v peči / kolo cvili; vrata, zavore cvilijo 2. slabš. (polglasno) jokati: otrok je bolan, pa vso noč cvili; nehaj že cviliti! ● ekspr. tepli smo se s fašisti, da je vse cvililo zelo, srdito bojevali cvilèč -éča -e: pes je cvileč zbežal; govoriti s cvilečim glasom; cvileč sopran; prisl.: ženske so se cvileče hihitale ♪
  21.      cvrčáti  -ím nedov. (á í) 1. oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi: črički, kobilice, lastovke cvrčijo // dajati cvrčanju podobne glasove: mast cvrči v ponvi; sveča dogoreva in cvrči 2. ekspr. živahno in brezskrbno govoriti; čebljati: dekletce kar naprej cvrči cvrčèč -éča -e: kaplje cvrčeč padajo v ogenj; cvrčeča pečenka ♪
  22.      cvrčíkati  -am nedov. (ȋ) redko oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi; cvrčati: Okrog odprtih oken so pa švigale in cvrčikale lastovice (J. Jalen) ♪
  23.      cvŕkati  -am nedov. (r̄ ȓ) 1. dajati ostre, pokljajoče glasove: čevlji cvrkajo; naložila je, da je koš kar cvrkal; sneg cvrka pod nogami 2. redko oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi; cvrčati: cvrček je cvrkal cvrkajóč -a -e: previdno stopati po cvrkajočem podu ♪
  24.      cvrkèt  -éta m (ȅ ẹ́) oglašanje z ostrimi, odsekanimi glasovi: cvrket lastovic ♪
  25.      cvŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) 1. dati oster, pokljajoč glas: pod je cvrknil pod nogami 2. oglasiti se z ostrim, odsekanim glasom: le tu in tam je cvrknila kakšna ptica 3. ekspr. rahlo udariti: cvrkniti koga po nosu ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA