Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

oglas (10-34)

10.      oglaševálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na oglaševanje: reklamna in oglaševalna podjetja ♪
11.      oglaševánje  -a s (ȃ) glagolnik od oglaševati: cena oglaševanja; stroški za oglaševanje / oglas velja štirinajst dni od dneva oglaševanja ko je bil objavljen ♪
12.      oglaševáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. objavljati (male) oglase: v tem časopisu nerad oglašuje; oglaševati v revijah / tovarne oglašujejo po športnih dvoranah 2. star. razširjati, razglašati: oglaševati svoje ideje oglaševán -a -o: oglaševani izdelki, predmeti ♪
13.      oglaševáti se  -újem se nedov. (á ȗ) star. oglašati se: v gozdu se je oglaševal samoten ptič ♪
14.      blagoglásen  -sna -o prid. (ā) ki se blago, prijetno glasi: blagoglasni romanski jeziki; njegovi verzi so blagoglasni in gladko tekoči; blagoglasna beseda; skozi okna se sliši blagoglasno petje ubrano ♪
15.      blagoglásje  -a s (ȃ) ubranost glasov: pesnik skrbi za besedno blagoglasje ♪
16.      blagoglásnost  -i ž (ā) lastnost, značilnost blagoglasnega: blagoglasnost tonov ♪
17.      četveroglásen  -sna -o prid. (ā) muz. komponiran za štiri glasove; štiriglasen: četveroglasna skladba / četveroglasno petje ♪
18.      četveroglásje  -a s (ȃ) muz. glasbeni stavek za štiri glasove; štiriglasje: namesto enoglasnih melodij uvaja četveroglasje ♪
19.      dvóglásen  -sna -o prid. (ọ̑-ā) muz. komponiran za dva glasova: dvoglasna melodija, pesem / dvoglasno petje dvóglásno prisl.: dvoglasno peti ♪
20.      dvóglásje  -a s (ọ̑-ȃ) muz. glasbeni stavek za dva glasova: uvajati dvoglasje ♪
21.      dvóglásnik  -a m (ọ̑-ȃ) lingv. zveza dveh različnih samoglasnikov ali samoglasnika in samoglasniškega glasu kot ena glasovna enota: razvoj dolgih samoglasnikov v dvoglasnike ♪
22.      dvóglásniški  -a -o (ọ̑-ȃ) pridevnik od dvoglasnik: dvoglasniški izgovor ♪
23.      ênoglásen  -sna -o prid. (ē-ā) muz. komponiran za en glas: enoglasna melodija / enoglasno petje ênoglásno prisl.: enoglasno peti ♪
24.      enoglásen  -sna -o prid. (á ā) ki vsebuje, izraža isto mnenje: enoglasna sodba; enoglasno pričevanje prič / njihov odgovor je bil enoglasen / enoglasna izvolitev soglasna enoglásno prisl.: bil je enoglasno izvoljen ♪
25.      ênoglásje  -a s (ē-ȃ) muz. glasbeni stavek za en glas: v antiki so poznali samo enoglasje ♪
26.      ênoglásnik  -a m (ē-ȃ) lingv. glasovna, zlasti samoglasniška enota kot posledica samo enega obstojnega položaja govoril ♪
27.      gromoglásen  -sna -o prid. (ā) knjiž., redko gromovit, gromek: slišal se je gromoglasen krohot ♪
28.      króglast  -a -o prid. (ọ̑) podoben krogli ali delu krogle: kroglasti biseri; kroglasta izboklina; kroglasta kamnita tvorba / ekspr. kroglaste rjave oči / kroglasta oblika svetilke ♦ anat. kroglasti sklep sklep s polkrogli podobno sklepno glavico in ustrezno ponvico króglasto prisl.: kroglasto pristriženi grmi ♪
29.      lepoglásen  -sna -o prid. (ā) star. blagoglasen: lepoglasni slovanski jeziki; lepoglasne rime ♪
30.      lepoglásje  -a s (ȃ) star. blagoglasje: kritik je očital pesniku, da premalo pazi na lepoglasje ♪
31.      miloglásen  -sna -o prid. (ā) zastar. blagoglasen: slovenščina je miloglasen jezik / bil je prijeten družabnik in miloglasen pevec ♪
32.      mnogoglásen  -sna -o prid. (ā) ki je iz mnogo glasov: mnogoglasno pritrjevanje ♦ muz. mnogoglasno petje večglasno petje ♪
33.      mnogoglásje  -a s (ȃ) muz. večglasje: začetki mnogoglasja ♪
34.      nèblagoglásen  -sna -o prid. (ȅ-ā) ki ni blagoglasen: neblagoglasni verzi; neblagoglasna beseda ♪

   1 10 35 60 85 110 135 160 185 210