Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ogla (1974)

1.      ogláditi  -im dov., tudi ogladíla (á ȃ) 1. narediti kaj gladko, ravno: ogladiti kamen, les; ogladiti si kožo s kremo; pren. ogladiti komu pot v življenje // knjiž. slovnično, stilno izboljšati: ogladiti svojo govorico; ogladiti jezik 2. knjiž. vzgojiti, izoblikovati: fanta je v kratkem času ogladil; življenje v mestu ga je ogladilo oglájen -a -o tudi oglajèn -êna -o: oglajen jezik, slog; oglajena površina ♪
2.      óglar  tudi oglár -ja m (ọ̑; á) kdor se ukvarja z žganjem oglja: v mladosti je bil oglar ♪
3.      oglár  -ja m (á) etn. fant, prijatelj, ki se nepovabljen udeleži svatbe: zvečer so se pred hišo zbrali oglarji ♪
4.      ogláriti ¹ -im nedov. (á ȃ) ukvarjati se z žganjem oglja: oglaril je v gozdovih ♪
5.      ogláriti ² -im nedov. (á ȃ) 1. nar. fantovati, vasovati: vse noči oglari; fant že dolgo oglari pod njenim oknom 2. etn. nepovabljen se udeleževati svatbe: fantje so prišli oglarit ♪
6.      oglárjenje  -a s (á) glagolnik od oglariti¹: oglarjenje in drvarjenje ♪
7.      óglarski  tudi oglárski -a -o prid. (ọ̑; á) nanašajoč se na oglarje ali oglarstvo: oglarsko delo / oglarska koliba / oglarska kopa ♪
8.      óglarstvo  in oglárstvo -a s (ọ̑; ȃ) žganje oglja: drvarstvo in oglarstvo ♪
9.      oglàs  -ása m (ȁ á) 1. objava, obvestilo z reklamnim, propagandnim namenom, navadno v tisku: dati oglas v časopis; brez oglasov revija najbrž ne bi mogla izhajati / knjižni oglasi / reklamni oglasi // navadno v zvezi mali oglas krajša objava, obvestilo v časopisu v zvezi s trgovskimi posli, službo, osebnimi zadevami: rad bere male oglase; dala je mali oglas, da proda voziček; dobiti, oglasiti se na oglas / v malih oglasih je brala, da iščejo knjigovodkinjo v rubriki s takimi obvestili ∙ ženitni oglasi ženitne ponudbe 2. redko obvestilo, objava: dali so oglas v radio / oglasna deska je polna oglasov ♪
10.      oglásen  -sna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na oglas: rad prebira oglasno stran časopisa / oglasni oddelek oddelek časopisne uprave, kjer se naročajo objave, obvestila v časopisu // v zvezi oglasna deska deska, navadno v veži stavb, na katero se pritrjujejo obvestila, objave: razporeditev bo objavljena na šolski oglasni deski; ustavil se je pred oglasno desko in bral ♪
11.      oglasíti  -ím, tudi oglasíti in oglásiti -im dov., oglásil (ȋ í; ȋ á) zastar. 1. razglasiti: oglasili so ga za krivega 2. prijaviti, priglasiti: upniki naj čimprej oglasijo svoje terjatve // najaviti, napovedati: ali naj vas oglasim gospodu / svojo odsotnost je oglasil predstojniku javil oglašèn -êna -o tudi oglášen -a -o: oglašena sprememba jih je razveselila ♪
12.      oglasíti se  -ím se, in oglasíti se in oglásiti se -im se dov., oglásil se (ȋ í; ȋ á) 1. dati, začeti dajati zvok, glas: fant leži nepremično na tleh in se ne oglasi; ponoči se včasih oglasi sova; psi so se oglasili po vsej vasi začeli lajati / ptič se je oglasil z ostrim glasom // ekspr., s prislovnim določilom izraža smer, kraj, odkoder pride, začne prihajati zvok, glas: iz daljave se je oglasil strel; iz kota se je oglasilo ihtenje; v dolini se oglasi zvon / zvečer se je oglasila pesem 2. spregovoriti, reči: povej po pravici, se je oglasil oče; oglasiti se v debati; brezoseb. iz sobe se je oglasilo: naprej / oglasil se je z odločno besedo / vsi so se oglasili proti njemu nastopili 3. odgovoriti (na poziv, klicanje): odložila je slušalko, ker se ni oglasil; dolgo so ga klicali, pa se ni oglasil; na trkanje se nihče ne oglasi 4. dati kako sporočilo o sebi, navadno po pošti: dolgo se ni oglasil z dopusta; oglasiti se z razglednico / takoj ko prideš tja, se oglasi piši 5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: oglasila se je stara bolečina v križu; že na vlaku se je oglasila lakota; oglasila se mu je želja po plezanju / nazadnje se mu je le oglasila vest 6. priti kam, navadno z določenim namenom: oglasil se je na občini, da povpraša za dovoljenje; več snubcev se je že oglasilo pri njej; oglasite se jutri, danes ne utegnem ● nar. prišel jo je klicat (pod okno), pa se ni oglasila ni pokazala pripravljenosti za pogovor, stik; knjiž., ekspr. ognjenik se je oglasil začel bruhati; ekspr. že pet mesecev je noseča, pa se otrok še ni oglasil premaknil, zganil; ekspr. končno se mu je oglasila pamet je začel pametno misliti, ravnati; ekspr. v hiši se je oglasila smrt nekdo v hiši je umrl; ekspr. morda se mu bo pa zdaj le oglasilo srce bo postal usmiljen, dober; ekspr. oglasil se mu je želodec postal je lačen; na sestanku se je tudi on oglasil k besedi sodeloval v debati, pogovoru; ekspr. tedaj se je v njem oglasil mož postal je odločen, pogumen; ekspr. oglasiti se s pesmijo zapeti; ekspr. oglasil se je z novo pesniško zbirko jo objavil ♪
13.      oglásnik  in oglasník -a m (ȃ; í) knjiž., redko naročnik (malega) oglasa: oglasniki se pritožujejo zaradi zakasnelih objav; ime in naslov oglasnika // bilten, vestnik: založba bo izdajala tudi svoj periodični oglasnik ♪
14.      oglášanje  -a s (á) glagolnik od oglašati: oglašanje v časopisih / oglašanje ptičev se je spajalo s šumenjem vetra / oglašanje zvonov ♪
15.      oglášati  -am nedov. (á) 1. objavljati (male) oglase; oglaševati: podjetje oglaša več prostih delovnih mest; oglašati v časopisih 2. star. razširjati, razglašati: povsod oglaša svoje ideje ♪
16.      oglášati se  -am se nedov. (á) 1. dajati zvoke, glasove: bolnik nepremično leži in se nič ne oglaša; muren se oglaša v travi; kukavica se glasno oglaša / ptiči se oglašajo s kratkim, visokim glasom // ekspr., s prislovnim določilom izraža smer, kraj, odkoder prihajajo zvoki, glasovi: iz daljave se oglašajo streli; z morja se oglaša ladijska sirena; vesela pesem se oglaša po vinogradih; v dolini se oglaša zvon 2. ekspr. (večkrat) (spre)govoriti: v pogovoru se oglašati; vedno se oglaša s kakimi šalami / oglaša se z odločnimi besedami 3. odgovarjati (na poziv, klicanje): sova se je oglašala njegovim žvižgom; zaman ga kličeš, po telefonu se ne oglaša 4. večkrat dati kako sporočilo o sebi, navadno po pošti: oglaša se samo z dopisnicami / oglašam se vam iz Bohinja 5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastopanje telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: znana bolečina se že oglaša; dvom se oglaša v njem; želja po prostosti se zmeraj močneje oglaša / začela se mu je oglašati vest 6. večkrat hoditi kam, navadno z določenim namenom: rad se je oglašal pri njih in tam prespal; takrat so se začeli oglašati snubci ● ekspr. zima se že oglaša vremenske razmere kažejo na bližnji začetek zime; ekspr. kar naprej se mu oglaša želodec je lačen; oglašati se k besedi sodelovati v debati, pogovoru; ekspr. oglaša se v raznih revijah in časopisih piše, objavlja oglašajóč se -a -e: oglašajoča se želja po domu ga je gnala na pot ♪
17.      oglaševálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) naročnik (malega) oglasa: po objavi oglasa je oglaševalec prejel veliko ponudb; privabiti oglaševalce; naslov oglaševalca ♪
18.      oglaševálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na oglaševanje: reklamna in oglaševalna podjetja ♪
19.      oglaševánje  -a s (ȃ) glagolnik od oglaševati: cena oglaševanja; stroški za oglaševanje / oglas velja štirinajst dni od dneva oglaševanja ko je bil objavljen ♪
20.      oglaševáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. objavljati (male) oglase: v tem časopisu nerad oglašuje; oglaševati v revijah / tovarne oglašujejo po športnih dvoranah 2. star. razširjati, razglašati: oglaševati svoje ideje oglaševán -a -o: oglaševani izdelki, predmeti ♪
21.      oglaševáti se  -újem se nedov. (á ȗ) star. oglašati se: v gozdu se je oglaševal samoten ptič ♪
22.      oglàt  -áta -o prid. (ȁ ā) 1. ki ima ogle: oglata bruna / imeti oglato pisavo / obraz z oglato brado / oglati izrez pri obleki; oglati oklepaj oklepaj iz dveh spodaj in zgoraj navznoter lomljenih črtic 2. ekspr. neroden, okoren: oglat človek / njegove oglate kretnje / njegove mladostne pesmi so oglate ogláto prisl.: kip je oglato izklesal preprost kamnosek ♪
23.      oglátost  -i ž (á) lastnost, značilnost oglatega: oglatost pisave / oglatost obraza / ekspr. oglatost njegovega nastopa / ekspr. ni se še znebil oglatosti in lesenosti ♪
24.      oglàv  -áva m (ȁ á) knjiž. 1. zgornji del (obuvala): od čevljev so ostali le še oglavi; prišiti podplat na oglav 2. oglavnik: sneti oglav ♪
25.      oglávek  -vka m (ȃ) knjiž., redko skalp: ob sedlu so mu viseli oglavki sovražnikov ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226