Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ogla (925-949)


  1.      nèdovršèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) knjiž. nedokončan, nedodelan: nedovršeno delo / nedovršen študij / vsebina ni v soglasju z nedovršeno obliko ♪
  2.      nèedín  -a -o prid. (ȅ-ȋ) redko neenoten, nesoglasen: mnenja o tem so bila needina ♪
  3.      nèedínost  -i ž (ȅ-ȋ) redko neenotnost, nesoglasje: needinost mnenj / med njimi je bila velika needinost ♪
  4.      nèizgovorljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da izgovoriti: neizgovorljiva soglasniška skupina / ekspr. ženska z neizgovorljivim imenom težko izgovorljivim ♪
  5.      nèizstreljèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni izstreljen: neizstreljena krogla / neizstreljena puščica / neizstreljen revolver ♪
  6.      nekjé  prisl. (ẹ̄) 1. izraža neznan ali namenoma neimenovan kraj: nekje je otrok dobil lešnike in jih trl; vzrok tiči nekje drugje; tu blizu nekje je steza / nekje iz gozda so se oglašali volkovi / ekspr. nekje v sebi je čutil, da ne ravna prav // neustalj. izraža, da se dejanje dogaja na nedoločenem, poljubnem kraju; kje: ali se nisi v računu nekje zmotil 2. izraža približnost a) časovne določitve: ta mladina se nekje po dvajsetem letu osamosvaja; zidava naj bi se začela nekje sredi prihodnjega leta b) knjiž. razmerja, vrednotenja: vzgojno delo mu je bilo nekje blizu po naravi in poklicu; najini usodi sta si nekje podobni / publ., z oslabljenim pomenom zdi se, da njegovemu občutku nekje prija ekspresionizem ♪
  7.      nekód  prisl. (ọ̄) 1. v zvezi od nekod izraža neznan ali namenoma neimenovan kraj, iz katerega je usmerjeno premikanje: od nekod piha; od nekod je prihajala skupina ljudi / od nekod so te klicali 2. publ., v zvezi do nekod omejuje trditev: ni dvoma, da ima do nekod bister pogled 3. star. kje, nekje: tam nekod mora biti skrit / oglasil se je nekod iz ozadja od nekod ♪
  8.      nèkomplicíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni kompliciran: reševal je samo lažja, nekomplicirana vprašanja / najprej je predelal nekomplicirana poglavja / mehanizem tega stroja je preprost, nekompliciran ♪
  9.      ném  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́) 1. ki ni sposoben oblikovati besed, stavkov z govorilnimi organi: nem človek; je gluh in nem / ekspr. še nemi črv zna izraziti bolečino // ekspr. ki molči, ne govori: nemi, a ne brezčutni gledalci; nem ga je poslušal; nema in bleda je hodila po hiši; spraševali so ga, a ostal je nem kot riba / nem se je bojeval z usodo; pren. nemi čas; nemi grobovi // knjiž., ekspr. ki se ne oglaša: ptice v vejah so še neme / nemi gozdovi; reka se vije nema / nema tema / pesn. nemi molk popoln 2. ki ni izražen z besedami: razumel je nemi odgovor; odgovoriti na nemi pozdrav; opazovati nemo sporazumevanje // ki ga ne spremlja govorjenje, besedilo: izraziti čustva z nemo igro; nemo srečanje / nemi film film brez dialogov, glasbe in šumov; junaki nemega filma 3. ekspr. ki se ne izraža glasno: v nemem obupu je vila roke; nema bolečina, groza, žalost // neslišen, tih: nem smeh ● nema abeceda abeceda, pri kateri se črke oblikujejo s prsti; prstna abeceda; biti nema priča česa biti navzoč pri kakem dogajanju, ne da bi sodeloval ◊ adm. nemi znak stenografski znak, ki se ne izgovarja; ekon. nema zamenjava blaga pri primitivnih ljudstvih zamenjava, pri kateri ljudje ne pridejo v neposreden stik; geogr. nema karta karta brez napisov; lingv. nema črka črka, ki se ne izgovarja; lov. nemi pes pes, ki pri iskanju, gonjenju divjadi ne laja; muz. nema klaviatura priprava za urjenje v igranju na klavir; num. nemi novec novec brez napisa; zool. nemi labod labod s črno izboklino na korenu oranžno rumenega kljuna, Cygnus olor némo prisl.: nemo je gledala za njim; nemo je opravljal vsak svoje delo; nemo uživati razgled ♪
  10.      nèmuzikálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni muzikalen: muzikalne in nemuzikalne prvine / nemuzikalen otrok / redko nemuzikalen pesniški jezik neblagoglasen ♪
  11.      nènaglašèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) lingv. ki ni naglašen: naglašeni in nenaglašeni samoglasniki / nenaglašena beseda ♪
  12.      nènaglašênost  -i ž (ȅ-é) lingv. lastnost, značilnost nenaglašenega: nenaglašenost samoglasnikov / besedna nenaglašenost ♪
  13.      nèobstójen  -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni obstojen: obstojne in neobstojne barve / na zraku neobstojna kovina; proti vlagi neobstojne snovi neodporne ♦ kem. neobstojni elementi radioaktivni elementi; lingv. neobstojni samoglasnik samoglasnik, ki pri pregibanju ali v tvorbi besed izginja ali se pojavlja ♪
  14.      nèodlóčenost  -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost neodločenega: zaradi njegove neodločenosti stvar ni mogla steči / neodločenost tekme ♪
  15.      nèposlúšnost  -i ž (ȅ-ú) neubogljivost: starši so ga večkrat opominjali zaradi njegove neposlušnosti / neposlušnost do učitelja se je stopnjevala / do nesoglasij v stranki je prišlo zaradi upornosti in neposlušnosti posameznikov nepokorščine ♪
  16.      nèprebúden  -dna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) knjiž., ekspr. trden, globok: s težavo ga je zbudila iz neprebudnega spanja ∙ knjiž., ekspr. padli so pod kroglami in obležali neprebudni mrtvi ♪
  17.      nèpričakován  -a -o prid. (ȅ-á) 1. ki ni pričakovan: prišli so nepričakovani gostje / nepričakovan dogodek; nastopile so nepričakovane ovire, težave; nepričakovana zmaga; na nepričakovano vprašanje ni znal odgovoriti / redko kadar sem se oglasil tam, sem bil nepričakovan nezaželen 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: občutil je nepričakovan užitek nèpričakováno 1. prislov od nepričakovan: nepričakovano se zgoditi; zbrali so nepričakovano veliko vsoto; študij je končal nepričakovano hitro 2. izraža trenutnost: nepričakovano se je sklonil in stekel proč ♪
  18.      nèprivláčnost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost neprivlačnega človeka: ni se mogla navdušiti zanj zaradi njegove neprivlačnosti ♪
  19.      neréd  -a m (ẹ̑) 1. kar je nasprotno, drugačno od reda: v sobi je velik nered; ni mogla prenašati takega nereda / vse predale ima v neredu / v podjetju je po njegovem odhodu nastal velik nered zmeda 2. mn. množično izražanje nezadovoljstva: izbruhnili so novi neredi; preprečevati nerede; ekspr. krvavi neredi; žarišče neredov ♪
  20.      nergáti  -ám nedov. (á ȃ) nav. slabš. z nenaklonjenim, jeznim govorjenjem izražati nezadovoljstvo, nesoglasje: zmeraj samo nerga; nergati čez predstojnike / ni več nergal, češ da gre vse narobe tožil, tarnal / v tovarni spet nergajo zoper tebe se jezijo nate nergáje: nergaje govoriti nergajóč -a -e: sliši se nergajoč glas ♪
  21.      nèsporazúmljenje  -a s (ȅ-ȗ) knjiž. nesporazum: preprečiti nesporazumljenje; ni vzroka za jezo, saj gre le za nesporazumljenje / kar naprej poravnava nesporazumljenja med sinovi / nesporazumljenje med njimi še kar traja nesoglasje ♪
  22.      nèspravljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki si ne prizadeva za spravo, jo zavrača: nespravljiv človek; nestrpen je in nespravljiv / nespravljiv sovražnik / njegov odgovor je nespravljiv 2. ekspr. ki se ne da odpraviti, izravnati: nespravljiva nasprotja, nesoglasja nèspravljívo prisl.: nespravljivo govoriti; nespravljivo sovražen ♪
  23.      nèusmíljenost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nèusmíljenega: ni mogla razumeti njegove neusmiljenosti / ekspr. neusmiljenost obsodbe, vojne ♪
  24.      nèvézan  -a -o prid. (ȅ-ẹ́) 1. ki ni vezan: nevezane pole / govoril je v nevezanih stavkih / dajal je čudne, nevezane odgovore brezsmiselne // publ. ki ni naprej določen ali vsebinsko omejen: nevezan pogovor; nevezano razmišljanje 2. knjiž. neodvisen, samostojen: svobodno, nevezano življenje / na čas nevezana ideja 3. navadno v zvezi z država ki ni vključen v politične ali vojaške bloke: nevezane države / nevezana politika ● sobo išče mlad, nevezan moški v oglasih neporočen, samski ◊ fin. nevezane hranilne vloge; lit. nevezana beseda proza ♪
  25.      nèvôzen  -zna -o prid. (ȅ-ó) ki ni vozen: nevozna pot / publ. tovornjak je v nevoznem stanju / v oglasih fiat 750, nevozen, prodam ♪

   800 825 850 875 900 925 950 975 1.000 1.025  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA