Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ogla (650-674)



  1.      jezikáti  -ám nedov.) 1. ekspr. neumestno, gostobesedno izražati nejevoljo, nesoglasje: prišla je, ko je bilo že vse narejeno, pa je še jezikala; zdaj jezikaš, ko se je bilo treba odločiti, si se pa umaknil / ne jezikaj name // predrzno ugovarjati, odgovarjati: jezikati staršem; pojdi in ne jezikaj; otroci radi jezikajo // slabš., redko govoriti, pripovedovati: jezikati neslanosti; ne jezikajte, kar vam pride na misel 2. slabš. opravljati, obrekovati: naj jezikajo, počasi bodo že pozabili; kmalu se bo vsa stvar razvedela in ljudje bodo začeli jezikati / pog. jezikala je čeznjo 3. ekspr. delati jeziku podobne oblike: plameni sveč so jezikali; sence jezikajo na tleh
  2.      jezikàv  -áva -o prid. ( á) ekspr. ki (rad) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje: jezikava ženska // ki (rad) predrzno ugovarja, odgovarja: jezikavi otroci
  3.      jezikávec  -vca m () ekspr. kdor (rad) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje: bil je neznosen jezikavec
  4.      jezikúlja  -e ž (ú) slabš. ženska, ki (rada) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje: neprekosljiva jezikulja
  5.      jezljáti  -ám nedov.) 1. nar. neumestno, gostobesedno izražati nejevoljo, nesoglasje; jezikati: jezlja zoper nove postave // slabš. predrzno ugovarjati, odgovarjati: pred vsemi ljudmi je jezljal materi 2. nar., slabš. opravljati, obrekovati: ljudje bodo zaradi njegove ženitve nekaj časa jezljali, potem bo pa bolje 3. ekspr. plapolati, švigati: plamenčki jezljajo; ogenj mu jezlja iz gobca
  6.      jóckeyski  tudi džókejski -a -o [džokej-] prid. (ọ̑) nanašajoč se na jockeye: jockeyske navade / jockeyska čepica okrogla čepica s trdim ščitkom
  7.      jotácija  -e ž (á) lingv. sprememba soglasnika ali soglasniške skupine zaradi sledečega j: jotacija in palatalizacija
  8.      jotíranje  -a s () lingv. spreminjanje soglasnika ali soglasniške skupine zaradi sledečega j
  9.      júkstapozícija  -e ž (-í) knjiž. razvrstitev, položaj, pri katerem so stvari druga poleg druge: delci stojijo v jukstapoziciji z drugimi delci / gradivo je podal kot linearno jukstapozicijo dejstev, brez medsebojne povezave ◊ lingv. tvorjenje, sestavljenost dveh ali več besed brez veznega samoglasnika, sklop
  10.      júnec  -nca m (ú) 1. mlad skopljen goveji samec: učiti junce voziti; par juncev; junci in telice // goveji mladič moškega spola: krava je povrgla junca 2. redko bik: gnati kravo k juncu 3. ekspr. močen moški: taka junca, pa ne bi mogla tega narediti // nizko neumen, omejen človek: kaj bi zameril juncu, saj tega ne razume
  11.      jútri  prisl. () 1. prvega dne po današnjem dnevu: jutri bomo belili sobo; jutri bo praznik; odkritje spomenika bo jutri, 4. julija, ob desetih; odpeljem se jutri zjutraj; pog. jutri pišemo nalogo; počakajmo do jutri; od jutri naprej sem popoldne prost; pred jutri opoldne me ne bo nazaj; si pripravljen za jutri? / prišel bom jutri teden 2. nav. ekspr. v prihodnjem času, v prihodnosti: jutri takšna operacija ne bo novost; vaše bo, kar si boste danes ali jutri sami pridobili ● jutri je še en dan misliti je treba tudi na prihodnost; še je čas; ekspr. reši se tega bremena rajši danes kakor jutri čimprej; knjiž. danes ali jutri boste vi prevzeli vodstvo prav kmalu; ekspr. tak sem: danes tukaj, jutri tam brez obstanka v istem kraju; ekspr. okrepitev delavskih svetov mora biti danes in jutri naša poglavitna naloga zmeraj; ekspr. njegova služba je od danes do jutri nestalna, nezanesljiva; ekspr. takih težav ne odpraviš od danes do jutri kmalu, hitro; ekspr. živel je od danes do jutri ne da bi mislil na prihodnost; v slabem, negotovem materialnem položaju; preg. kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri; preg. danes meni, jutri tebi nesreča, smrt lahko vsakogar doleti; sam.: od nas je odvisno, kakšen bo naš jutri
  12.      k  [ká in kǝ] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, k kája tudi k-ja (ā; ǝ̏) dvanajsta črka slovenske abecede: mali k; pisano z velikim K // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje
  13.      kacík  -a m () v latinskoameriškem okolju 1. nav. slabš. vaški bogataš: biti odvisen od kacika 2. v indijanskem okolju, nekdaj (plemenski) poglavar: njegov prednik je bil kacik
  14.      kàdar  stil. kadàr vez. (; ) 1. v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje poljubnosti časa, v katerem se dejanje dogaja: naj me obišče, kadar hoče; ekspr. bila sta skupaj, kadar in kjer sta mogla / kadar je treba cementa, ga ni; kadar koli ga sreča, je vselej vesel kadarkoli // v časovno-pogojnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadarkoli se izpolni pogoj: delavski svet naj poseže, kadar ravna uprava samovoljno; alga in gliva si dajeta hranilne snovi, kadar živita skupaj v obliki lišaja ∙ preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo kadar je kaka skupnost brez nadzorstva, njena disciplina popusti 2. star. za izražanje istočasnosti ali predčasnosti dejanja v prihodnosti ali preteklosti; ko: kadar bo zrasel, bo šofer; kadar umrjem, naj vzame otroke teta / zastar. kadar je dorasel, je moral na vojsko
  15.      kadúnja  -e ž (ú) plitvejša vdolbina, kotanja v zemljišču: z grmičevjem porasla kadunja; okroglasta kadunja // redko votlina, vdolbina sploh: v led vsekati kadunje; kamnita kadunja ◊ etn. miza s koritom za mesenje
  16.      kagán  -a m () zlasti pri Mongolih, nekdaj vrhovni poglavar, vladar
  17.      kàj  čésa zaim., čému, kàj, čém, čím ( ẹ̄) izraža nedoločeno, poljubno stvar, pojav: če se bo kaj spremenilo, mi sporoči; ali ti je še česa treba; dati, očitati komu kaj; nimaš se za kaj jeziti; dvomiti o čem / v zvezi s samostalniško rabljenim pridevnikom: čuditi se čemu nenavadnemu; storiti kaj dobrega; očistiti z glicerinom ali s čim drugim // ekspr. izraža stvar, pojav, kot ga določa sobesedilo: nima kaj obleči; toliko se trudi, pa nima kaj pokazati; dokler ni izšla ta vadnica, učitelji niso imeli kaj v roke vzeti / elipt.: naj se oglasi, kdor ima kaj proti temu; kot vljudnostni odgovor pri zahvali »hvala!« »Ni za kaj« ● spreten kot le kaj zelo, močno; pog., ekspr. pa še kaj! izraža močno zavrnitev; ekspr. kaj takega! izraža veliko začudenje; ekspr. no, slišiš, (ali) bo že kaj brž povej; brž naredi; pog. delal bom, dokler bom še za kaj krepek, zmožen za delo; pog. stvar je sklenjena, tu ni kaj nič se ne da spremeniti; pog. hiša je lepa, ni kaj reči je zares lepa; ekspr. tam ni kaj vzeti tam so zelo revni; pog. ali je imela kaj z njim ljubezensko razmerje; nar. ne more vsemu kaj vsega narediti, opraviti; pog. ali ta obrtnik za kaj naredi dobro, solidno; evfem. bojim se, da si iz obupa kaj ne naredi napravi samomor; evfem. njega se rado kaj prime krade; pog., ekspr. dežja še ne bo, če kaj vem tako mislim, sklepam
  18.      kakofoníja  -e ž () knjiž. neubranost glasov; neblagoglasje: evfonija in kakofonija / kakofonija besede
  19.      kalíber  -bra m (í) 1. navadno s prilastkom notranji premer cevi ali premer izstrelka pri strelnem orožju: kaliber puške; novi top ima večji kaliber / krogla kalibra 7,9 mm; top kalibra 75 mm / kaliber cevi 2. ekspr., s prilastkom stopnja glede na kvaliteto; pomen, vrednost: bil je politik velikega kalibra / v mestu delujejo vohuni največjih kalibrov / to je človek drugačnega kalibra / miličniki so prijeli dva težja kalibra huda kriminalca 3. strojn. natančna priprava brez gibljivih delov, s katero se preverja ustreznost mer kakega predmeta: potisniti kaliber v cev / navojni kaliber 4. teh. odprtina med valjema, ki daje valjanemu, vlečenemu izdelku natančno obliko, mero: kalibri za tirnice
  20.      kalíf  -a m () nekdaj 1. v arabskem okolju vladar: Mohamedovi nasledniki so se imenovali kalifi / bagdadski kalif 2. naslov za turškega sultana kot verskega poglavarja muslimanov
  21.      kalórika  -e ž (ọ́) fiz. nauk o toploti: poglavja iz kalorike
  22.      kám  prisl. (ā) 1. izraža vprašanje po kraju, proti kateremu je dejanje usmerjeno ali ga doseže: kam greš? kam je izginil? kam boš to zapisal? / kam si se zagledal; elipt.: kam zdaj? odkod in kam, tovariš? kam pa, kam, bratec? skril se je v klet ali kam menda v klet / ekspr. kam boš (šel) sam ob tej pozni uri! saj ne moreš nikamor; nikar ne hodi / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: gleda, kam bi sedel; vidiš, kam si zašel; pokazal je, do kam naj odkosijo; elipt. rad bi šel na počitnice, pa ne ve kam 2. ekspr., v retoričnem vprašanju izraža začudenje, odklonitev: kam pa pridemo, če bo vsak delal po svoje; le kam je gledal, ko se je oženil z njo ● ekspr. le kam boš z denarjem denarja imaš toliko, da ga ne boš mogel porabiti; pog. gledala ga je, a ni vedela, kam bi ga dala ni se mogla spomniti, kdo je; ekspr. odšel je kaj vem kam ne ve se kam; ekspr. zdaj pa ne ve ne kod ne kam je v položaju brez izhoda; star. takemu človeku ne bi zaupal psa, kam šele sina kaj šele; prim. bogve, kdove
  23.      kán 1 -a m () 1. zlasti pri Mongolih, nekdaj poglavar, vladar: prijezdil je kan s svojimi konjeniki / kot zapostavljeni pristavek k imenu ugledne vojaške ali civilne osebe Džingis kan 2. kot zapostavljeni pristavek k moškemu imenu, v nekaterih azijskih deželah plemič: Jahija kan
  24.      kanalizírati  -am dov. in nedov. () 1. zgraditi, urediti kanalizacijo: kanalizirati mestno četrt / kanalizirati močvirski svet ♦ teh. usposobiti rečno strugo za plovbo 2. publ. usmeriti, urediti: kanalizirati družbeno dejavnost; kanalizirati interese učencev v pravo smer / kanalizirati nesoglasja
  25.      kánon  -a m () 1. knjiž. pravilo, načelo, norma, zlasti v družbi, umetnosti, filozofiji: držati se kanona; veljavni kanoni / lepotni kanoni / družbeni, umetniški kanoni // seznam, spisek takih pravil: sestaviti kanon 2. muz. dvoglasna ali večglasna skladba, v kateri vsi glasovi dosledno posnemajo temo: peti kanon; štiriglasni kanon ◊ rel. kanon osrednji, nespremenljivi del maše; svetopisemski kanon seznam uradno priznanih svetopisemskih knjig; kanon svetnikov seznam uradno proglašenih svetnikov; um. kanon skupek pravil o razmerjih, merah za upodabljanje človeškega telesa

   525 550 575 600 625 650 675 700 725 750  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA