Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ogla (375-399)



  1.      čèk  medm. () posnema glas taščice ali nekaterih drugih ptic: ček ček ček, se oglaša taščica
  2.      čeketáti  -ám tudi -éčem nedov., ẹ́) oglašati se z glasom ček: sraka čeketa
  3.      čêlnik  -a m () kdor je na čelu skupine ljudi, živali: kolona je pogosto menjala čelnika ◊ etn. širok vezen rob pri avbi; vet. čelni jermen pri uzdi in oglavniku; zgod. starešina v rodovno-plemenski družbi
  4.      četveroógeln  -a -o [gǝl] prid. (ọ̑) štirioglat: četveroogeln stolp
  5.      četveroógelnik  -a [gǝl] m (ọ̑) štirioglat predmet: kamnit četveroogelnik
  6.      čínkati  -am nedov. () oglašati se z glasom čink: ščinkavec činka
  7.      čiríkati  -am nedov. () oglašati se z glasom čiri: črički, murni čirikajo; ptice veselo čirikajo in pojejo
  8.      čivčív  medm. () posnema glas vrabca ali nekaterih drugih ptic: vrabci se oglašajo čivčiv; sam.: veseli čivčiv liščkov
  9.      čívkati  -am nedov. () oglašati se s kratkimi, visokimi glasovi: piščanci, ptiči čivkajo ∙ ekspr. o tem čivkajo že vrabci na strehah to je že zdavnaj splošno znano // ekspr. govoriti z glasom, podobnim čivkanju: otroci čivkajo drug čez drugega; Kako je ta punčka zrasla! je čivkala starka / slabš. že dolgo čivkajo, da bodo popravili cesto govorijo, pripovedujejo čivkajóč -a -e: čivkajoč se spreletavati; čivkajoč glasek
  10.      čívkniti  -em dov.) 1. oglasiti se s kratkim, visokim glasom: ptič prestrašeno čivkne // pog., ekspr. reči, povedati: glej, da mi ne čivkneš o tem 2. nizko umreti: ta je že čivknil
  11.      čopolás  in čopolàs -ása -o prid. (; á) knjiž. ki ima lase v čopih: debeloglav in čopolas možak
  12.      čričáti  -ím nedov. (á í) oglašati se z glasom čri: črički, murni čričijo
  13.      čríček  -čka m () zool. murnu podobna žuželka bledo rumenkaste barve, Oecanthus pellucens: črički čirikajo; v vinogradih so se začeli oglašati črički; čriček prepeva: čri čri čri // poljud. temno rjava žuželka, ki živi na travnikih; muren: v mraku se oglasijo iz trave črički
  14.      čríkati  -am nedov. () oglašati se z glasom čri: črički, murni črikajo
  15.      črnúška  -e ž () ekspr. ženska, ki ima črne lase, temno polt: okrogla mlada črnuška
  16.      čtívo  -a s (í) kar je namenjeno za branje: rad se poglablja v čtivo; poučno, prijetno, mladini primerno čtivo ♦ šol. domače ali obvezno čtivo literarna dela, ki jih morajo učenci prebrati doma
  17.      čúhati  -am nedov. (ū) nar. oglašati se z zamolklim, nizkim glasom: Šopiril je [ruševec] krivce v repu, je čuhal in grulil (J. Jalen)
  18.      čúk  -a m (ū) 1. majhna nočna ptica, podobna sovi: čuk čuka, se oglaša, skovika; gleda kakor čuk jezno, neprijazno 2. ekspr. čuden, nekoliko omejen človek: pa si res čuk; ti čuk stari / glej ga čuka, že spet meče kamenje 3. star. zlatnik, goldinar: posodi mi petnajst čukov
  19.      čúkati  -am nedov.) 1. oglašati se z votlim, kratkim glasom: sove skovikajo in čuki čukajo 2. pog., slabš. pripovedovati, navadno kaj neprijetnega: pojdi čukat starim babam, jaz te ne bom poslušal
  20.      čútara  -e ž (ú) ploščata, steklenici podobna okrogla posoda za nošenje pijače: imeti čutaro za pasom; pločevinasta čutara; vojaška čutara / čutara vina
  21.      čútarica  -e ž (ú) ploščata, steklenici podobna okrogla posoda za nošenje pijače: vojaki so popili vodo iz čutaric; točiti vodo v čutarico
  22.      čveketáti  -ám in -éčem nedov., ẹ́) redko čvekati: ko so ženske nehale čveketati, se je oglasil še sam
  23.      čvičáti  -ím nedov. (á í) oglašati se z visokim, tožečim glasom: miš čviči ♦ lov. s posnemanjem mišjega glasu klicati živali, zlasti lisice
  24.      d  [dé in dǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, d déja tudi d-ja (ẹ̄; ǝ̏) peta črka slovenske abecede: napiši d; mali d // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči d d neskl. pril. peti po vrsti: odstavek d / 1. d razred ◊ gled. abonma reda D; med. vitamin D in D vitamin; muz. ton d ton na drugi stopnji C-durove lestvice; D-dur durov tonovski način z dvema višajema; d-mol molov tonovski način z enim nižajem; šah. kmet na d-liniji v četrti navpični vrsti z leve strani
  25.        prisl. () knjiž. 1. izraža pritrjevanje, ant. ne: »Si pripravljen?« »Da.« / na trkanje se oglasi iz sobe: da! naprej! ∙ ni rekel ne da ne ne ni povedal svoje odločitve; sprašujete, ali se strinjam: da in ne delno se strinjam, delno pa ne 2. izraža podkrepitev trditve: da, tako je bilo; gledam te, da, pa te komaj spoznam; da, da, pa pojdimo; pomirila se je, da, celo smeje se že; grem zraven, to da, ne bom pa igral 3. izraža domislek: ah da, zdaj se spomnim 4. izraža obotavljanje, pomislek: da, kje sem že to zvedel? no, da, pa pridi jutri; sam.: odgovarja samo z da in ne; to je njegov odločni da

   250 275 300 325 350 375 400 425 450 475  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA