Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ogla (26-50)


  1.      ogláven  -vna -o prid. (ā) redko naglaven: oglavni nakit ♪
  2.      oglávje  -a s (ȃ) 1. del pokrivala, zlasti klobuka, ki pokriva glavo: oblikovati oglavje; klobuk s širokimi krajci in nizkim oglavjem 2. knjiž. zgornji del (obuvala): prišiti podplat na oglavje ♪
  3.      oglávnica  -e ž (ȃ) knjiž. koničasto pokrivalo, navadno prišito ali pripeto k oblačilu; kapuca: potegniti oglavnico čez čepico; plašč z oglavnico // kar se nosi na glavi, navadno kot del oblačila: bele oglavnice redovnic; glava v črni potapljaški oglavnici kapi ♦ lov. oglavnica za sokole nekdaj pokrivalo, ki pokriva sokolu oči in ušesa pred lovom ♪
  4.      oglávnik  -a m (ȃ) agr. priprava iz vrvic ali jermenov, ki se da živali na glavo, da se lahko vodi: natakniti konju oglavnik ♪
  5.      beloglàv  in belogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki ima belo glavo: mlada beloglava mačka / beloglav deček svetlolas; beloglav starec sivolas ♦ zool. beloglavi jastreb ♪
  6.      beloglávec  -vca m (ȃ) nav. slabš. kdor ima bele, svetle lase: tisti beloglavec mi ni nič všeč ♪
  7.      beloglávka  -e ž (ȃ) ženska, ki ima bele, svetle lase: modrooka beloglavka ♪
  8.      bistroglàv  in bistrogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki je bistre glave: ta človek je premeten in bistroglav ♪
  9.      bistroglávec  -vca m (ȃ) ekspr. človek bistre glave: to ti je bistroglavec ♪
  10.      bistroglávost  -i ž (ā) lastnost bistroglavega človeka: njegova bistroglavost ga je presenetila ♪
  11.      blagoglásen  -sna -o prid. (ā) ki se blago, prijetno glasi: blagoglasni romanski jeziki; njegovi verzi so blagoglasni in gladko tekoči; blagoglasna beseda; skozi okna se sliši blagoglasno petje ubrano ♪
  12.      blagoglásje  -a s (ȃ) ubranost glasov: pesnik skrbi za besedno blagoglasje ♪
  13.      blagoglásnost  -i ž (ā) lastnost, značilnost blagoglasnega: blagoglasnost tonov ♪
  14.      bolnoglàv  in bolnogláv -áva -o [u̯n] prid. (ȁ á; ȃ) zastar. ki ga boli glava: fant je zmeraj bolnoglav ♪
  15.      britoglávec  -vca m (ȃ) knjiž., ekspr. kdor ima obrito glavo ♪
  16.      četveroglásen  -sna -o prid. (ā) muz. komponiran za štiri glasove; štiriglasen: četveroglasna skladba / četveroglasno petje ♪
  17.      četveroglásje  -a s (ȃ) muz. glasbeni stavek za štiri glasove; štiriglasje: namesto enoglasnih melodij uvaja četveroglasje ♪
  18.      četverooglàt  -áta -o prid. (ȁ ā) štirioglat: četverooglata deščica ♪
  19.      četverovoglàt  -áta -o prid. (ȁ ā) star. štirioglat ♪
  20.      črnoglàv  in črnogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki ima črno glavo: črnoglav konj / črnoglav deček črnolas ♦ zool. črnoglavi strnad ♪
  21.      črnoglávček  -čka m (ȃ) redko črnoglavka: črnoglavček skaklja po smreki ♪
  22.      črnoglávka  -e ž (ȃ) 1. zool. penica, katere samec ima črno glavo, Sylvia atricapilla: sinice in črnoglavke švigajo po drevju 2. bot., navadno v zvezi navadna črnoglavka travniška rastlina z vijoličastimi cveti, Prunella vulgaris ♪
  23.      debeloglàv  in debelogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki ima debelo, veliko glavo: debeloglav fant / debeloglavi kalini ♪
  24.      debeloglávec  -vca m (ȃ) ekspr. kdor ima debelo, veliko glavo: njeni otroci so bili sami debeloglavci / kalin debeloglavec ♪
  25.      debeloglávka  -e ž (ȃ) ženska oblika od debeloglavec: mačka debeloglavka ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA