Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ogla (250-274)



  1.      anonsírati  -am dov. in nedov. () raba peša objaviti anonso, oglas; oglaševati, inserirati: anonsiral je v vseh dnevnih časopisih
  2.      ansámbel  -bla m (á) 1. skupina ljudi, ki izvaja umetniška dela: nastopili bodo baletni ansambli in solisti; instrumentalni, operni, zabavnoglasbeni ansambel; amaterski ansambli; ansambel ljubljanske Drame; zaradi bolezni v ansamblu predstava odpade 2. knjiž. predmeti ali stavbe v prostoru, ki sestavljajo smiselno celoto: v nekaterih ansamblih je arhitekturna kompozicija blizu glasbeni kompoziciji
  3.      apnéničar  -ja m (ẹ̑) kdor dela pri apnenici: bil je lovec, oglar in apneničar
  4.      artikulácija  -e ž (á) 1. lingv. oblikovanje glasov z govorilnimi organi, izgovarjava: imeti dobro artikulacijo; jasna, nejasna artikulacija; artikulacija soglasnika / artikulacija besed in stavkov / mesto artikulacije položaj govorilnega organa pri oblikovanju glasu 2. muz. povezovanje ali členjenje tonov pri izvajanju: v klavirskem koncertu je bil tempo negotov, artikulacija pomanjkljiva 3. anat. stik, zveza med kostema: ramenska artikulacija
  5.      artikulírati  -am nedov. () lingv. oblikovati glasove z govorilnimi organi, izgovarjati: naravno, afektirano artikulirati; artikulirati samoglasnike, soglasnike ◊ muz. pri izvajanju povezovati ali členiti tone artikulíran -a -o: artikulirani in neartikulirani glasovi; artikuliran govor / artikuliran stavek razločno, jasno izgovorjen; artikulirana izgovarjava besed razločna, jasna
  6.      askétika  -e ž (ẹ́) nauk o askezi: poglabljati se v asketiko
  7.      asketízem  -zma m () 1. asketski način življenja: propagirati asketizem; iskati rešitev v asketizmu 2. redko asketika: poglabljati se v asketizem 3. redko asketstvo: asketizem meniškega življenja
  8.      asonánca  -e ž () lit. ujemanje samoglasnikov, navadno v zaključnih besedah verzov, samoglasniški stik: v pesmi je uporabljal asonanco in aliteracijo / španska asonanca ki se ponavlja na koncu vsakega drugega verza v vsej pesmi
  9.      atamán  -a m () 1. v carski Rusiji izvoljeni poveljnik kozaške vojske: najbolj so se izkazali kozaki z atamanom 2. redko poglavar, poveljnik sploh: ataman razbojnikov
  10.      ávba  -e ž () etn. žensko pokrivalo gorenjske ljudske noše z okroglim oglavjem in bogato vezenino nad čelom: na glavi je imela visoko avbo; ženske v avbah in pečah // glavi se prilegajoče žensko pokrivalo: v slaščičarni je streglo dekle z belo avbo
  11.      ávtorjev  -a -o (ā) svojilni pridevnik od avtor: avtorjev zadnji roman; dobiti avtorjevo soglasje za ponatis
  12.      b  [bé in bǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, b béja tudi b-ja (ẹ̄; ǝ̏) druga črka slovenske abecede: napiši b; mali b / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči b ● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vselit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b b neskl. pril. drugi po vrsti: točka b potrebuje razlage / 1. b razred / hotel B kategorije ◊ gled. abonma reda B; med. vitamin B in B vitamin; muz. ton b za polton znižani ton h; B-dur durov tonovski način z dvema nižajema; b-mol molov tonovski način s petimi nižaji; šah. kmet na b-liniji v drugi navpični vrsti z leve strani
  13.      báger  -gra tudi -ja m (á) teh. stroj za izkopavanje in nakladanje zemeljskega materiala: delati z bagrom; grabežni, parni, žlični bager // navt. naprava za čiščenje in poglabljanje plovnih poti: sesalni bager
  14.      bájta  -e ž () 1. majhna, preprosta hiša: postaviti si bajto; delavska, lesena bajta // zelo majhno posestvo: priženil se je na bajto 2. zasilno, občasno prebivališče: oglarska, planšarska bajta 3. pog. hiša: sedaj ne utegne, ker zida bajto; v tej ulici so same imenitne bajte 4. žarg., v zvezi stara bajta študent z mnogo semestri: stare bajte in bruci; on je že stara bajta / kot nagovor za dolgoletnega znanca kako ti gre, stara bajta?
  15.      balalájka  -e ž () v ruskem okolju ljudsko glasbilo na tri strune: oglasile so se balalajke; brenkati, igrati na balalajko; orkester balalajk
  16.      balín  -a m () najmanjša krogla pri balinanju: zadeti balin ∙ ostrigli so ga na balin do golega // redko balinanje
  17.      balínec  -nca m () najmanjša krogla pri balinanju; balin: približati balincu ∙ bil je ostrižen na balinec do golega
  18.      balón  -a m (ọ̑) 1. s plinom napolnjena okrogla naprava, lažja od zraka, za zračno plovbo: meteorološki, opazovalni, stratosferski, vodljivi balon; polet z balonom // otroška igrača take oblike: napihniti balon 2. velika trebušasta steklenica: opleteni baloni slivovke ◊ elektr. balon steklena bučka žarnice; med. gumijast balon balonasta priprava za vbrizgavanje ali pihanje; voj. zaporni baloni za oviro nizko napadajočim letalom
  19.      barétka  -e ž (ẹ̑) okrogla mehka čepica: na glavi mu tiči pomečkana baretka; postrani poveznjena baretka; temno modra baretka
  20.      báskovka  -e ž () okrogla mehka čepica, kakršno nosijo Baski
  21.      batisfêra  -e ž () 1. teh. jeklena krogla za raziskovanje morskih globin: okrogla okenca batisfere 2. geogr. področje morskih globin: rastlinstvo in živalstvo batisfere
  22.      bávkati  -am nedov. () lov. na kratko se oglašati: v dolini bavka preplašen srnjak; lisjak bavka
  23.      báza 1 -e ž (ā) 1. osnova, podlaga: krepitev družbenoekonomske baze; materialna baza družbe / izkoristiti domačo surovinsko bazo; energetska baza težke industrije; publ.: postaviti organizacijo na množično bazo; socialistična akumulacija je možna samo na bazi delovne storilnosti // bistvena sestavina: lak na acetonski bazi 2. kraj, kjer se zbirajo in oskrbujejo vojaške sile za operacije, oporišče: čete se vračajo v svoje baze; letalska, pomorska, vojaška baza / partizanska baza; baza 20 med narodnoosvobodilnim bojem sedež centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije in izvršnega odbora Osvobodilne fronte v Kočevskem Rogu / alpinistična odprava si je uredila bazo; baza za raketne izstrelke ◊ agr. krmna baza vsa razpoložljiva krma; anat. baza spodnji, širši del kakega organa; geogr. erozijska baza nivo, do katerega more reka poglabljati strugo; grad. asfaltna baza; lingv. artikulacijska baza od ustroja govorilnih organov, dihalne tehnike in tempa govora odvisne osnovne značilnosti v izgovoru glasov; um. baza stebra podstavek, podnožje
  24.      beatifikácija  -e ž (á) rel. proglasitev za blaženega: predlagati beatifikacijo škofa Baraga
  25.      bečáti  -ím nedov., béči in bêči; béčal in bêčal (á í) 1. lov. odsekano se oglašati, rukati: jelen, srnjak beči 2. star. beketati: ovce bečijo

   125 150 175 200 225 250 275 300 325 350  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA