Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ogla (226-250)


  1.      vrtoglávost  -i ž (ā) značilnost, stanje vrtoglavega človeka: vrtoglavost bolnika; vrtoglavost od bolezni / lotevala se ga je rahla vrtoglavost vrtoglavica ● knjiž. uganjati vrtoglavosti neumnosti ♪
  2.      zabávnoglásben  -a -o prid. (ā-ȃ) nanašajoč se na zabavno glasbo: zabavnoglasbeni ansambli / zabavnoglasbena oddaja ♪
  3.      zatrmogláviti  -im dov. (á ȃ) ekspr. z besedami, dejanji pokazati trmoglavost, trmo: otrok je zatrmoglavil in začel jokati / zatrmoglavil je, da hči ne sme v kino ♪
  4.      zlatoglàv  in zlatogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ekspr. ki ima zlato rumeno glavo: zlatoglave papige / zlatoglave cerkve s pozlačenimi stolpi, kupolami ♪
  5.      zloglásen  -sna -o prid. (ā) znan po slabih lastnostih, značilnostih: zloglasen ropar; zloglasen ženskar / ekspr.: jesti je moral zloglasni ričet; zloglasna drobtinčarska politika // znan po hudih, slabih stvareh, dogodkih: zloglasen lokal, zapor; zloglasna mestna četrt / preplezati zloglasno steno ♪
  6.      zloglásnež  -a m (ȃ) ekspr. zloglasen človek: izogibati se zloglasnežev ♪
  7.      zmotogláviti  -im dov. (á ȃ) star. v omotici oditi: zmotoglavil je iz sobe / po tem dogodku je zmotoglavil v tujino odšel ● star. predrznost ga je zmotoglavila, da se je podal na to pot premotila; star. zaradi nje se je marsikateri moški zmotoglavil je izgubil glavo ♪
  8.      zvrtogláviti  -im dov. (á ȃ) knjiž. 1. povzročiti, da je kdo vrtoglav: vožnja z avtobusom ga je zvrtoglavila; višina jo hitro zvrtoglavi 2. s prislovnim določilom zaradi vrtoglavice pasti: zvrtoglaviti z mostu v reko; zvrtoglaviti v prepad 3. povzročiti, da je kdo zmeden: tak dogodek ljudi zvrtoglavi / zvrtoglaviti dekle ♪
  9.      á  m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, á ája (ā) prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a; mali a; veliki A; nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska / A bomba atomska bomba // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a ● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse ◊ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b á neskl. pril. prvi po vrsti: odstavek A; razdalja od točke A do B; v prvem členu pod točko a / 1. a razred / hotel A kategorije ◊ lingv. a-osnova ajevska osnova; med. krvna skupina A; vitamin A in A vitamin; muz. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani ♪
  10.      adoptíranje  -a s (ȋ) posvojitev: ker ni mogla imeti lastnih otrok, se je odločila za adoptiranje otroka neke daljne sorodnice; poenostaviti formalnosti pri adoptiranju vojnih sirot ♪
  11.      ájevski  -a -o prid. (ā) lingv. nanašajoč se na glas a: ajevski samoglasnik / ajevska osnova osnova, ki se je v indoevropščini končala na -a; ajevska sklanjatev ♪
  12.      akceptírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. s soglašanjem sprejeti: ne moremo akceptirati predlaganega plačilnega roka; poslušalci so referat v glavnem akceptirali ♦ fin. akceptirati menico sprejeti in podpisati jo ♪
  13.      aklamácija  -e ž (á) množično pozdravljanje z vzklikanjem, s ploskanjem: sprejeli so ga z aklamacijo; aklamacije ljudstva / bil je izvoljen z aklamacijo soglasno s ploskanjem ali z vzkliki, ne z glasovanjem ♪
  14.      aklamírati  -am nedov. in dov. (ȋ) množično pozdravljati z vzklikanjem, s ploskanjem: uprizoritev drame je občinstvo viharno aklamiralo / aklamirati koga pri volitvah izvoliti soglasno s ploskanjem ali z vzkliki, ne z glasovanjem ♪
  15.      àko  in ako vez. (ȁ) raba peša 1. v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; če: jed bo okusnejša, ako dodaš malo smetane; ako bi bili držali skupaj, bi več dosegli; to bi ti zmogla, ako bi hotela; ako imaš čas, pridi / z oslabljenim pomenom ako se prav premisli, nimate vzroka za pritoževanje / rad bi govoril z njim. Ako le pride? / ako bi se mi izpolnila vsaj ta želja / v članku je vprašanje nakazano, ako ne celo rešeno 2. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadarkoli se izpolni pogoj: ako je otrok zbolel, je bedela pri njem 3. v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: ako si (tudi) na koncu sveta, zdaj se moraš vrniti / umirilo se mu je srce, ako ne v sreči, pa vsaj v upanju 4. v pripovednih odvisnih stavkih za izražanje, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem: saj mi ne zameriš, ako sem odkrit ♪
  16.      akreditív  -a m (ȋ) 1. fin. pismena izjava banke, da bo izplačala znesek pod določenimi pogoji: izdati, odpreti akreditiv za milijon dinarjev / osebni akreditiv bančna listina, s katero je mogoče dvigati zneske pri drugih bankah; kreditno pismo; dokumentarni akreditiv akreditiv proti izročitvi dogovorjenih trgovskih listin 2. mn., polit. pooblastilne listine, ki jih poslanik ob nastopu službe izroči poglavarju tuje države; akreditivna pisma ♪
  17.      akreditíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na akreditiv: akreditivni ček; na podlagi akreditivnega pisma mu je banka izplačala denar ◊ polit. akreditivna pisma pooblastilne listine, ki jih poslanik ob nastopu službe izroči poglavarju tuje države ♪
  18.      aktivizácija  -e ž (á) spravljanje v živahnejšo dejavnost: povečati aktivizacijo; politična aktivizacija; aktivizacija mladine, množic / mladina je dosti pripomogla k splošni skupni aktivizaciji ♪
  19.      akút  -a m (ȗ) lingv. grafično znamenje za dolgi naglašeni samoglasnik ali za rastočo intonacijo, ostrivec: zaznamovati z akutom // rastoča intonacija ♪
  20.      akutírati  -am dov. in nedov. (ȋ) lingv. izgovoriti rastoče intonirano: nekatere opisne deležnike ženskega spola Dolenjci cirkumflektirajo, Gorenjci pa akutirajo // zaznamovati z akutom: akutiraj črko akutíran -a -o: akutiran samoglasnik ♪
  21.      akvarístika  -e ž (í) gojenje vodnih živali ali rastlin v akvariju: ukvarjati se z akvaristiko; ljubitelj akvaristike // nauk o tem: nekaj osnovnih poglavij iz akvaristike ♪
  22.      aliterácija  -e ž (á) lit. ujemanje soglasnikov ali soglasniških skupin v zaporednih besedah, soglasniški stik: v pesmi je uporabljal asonanco in aliteracijo ♪
  23.      analítika  -e ž (í) nauk ali teorija o analizi: poglavje iz analitike / analitika in statistična služba podjetja ♪
  24.      anónsa  -e ž (ọ̑) raba peša (mali) oglas, inserat: dati anonso v časopis; objaviti anonso ♪
  25.      anonsírati  -am dov. in nedov. (ȋ) raba peša objaviti anonso, oglas; oglaševati, inserirati: anonsiral je v vseh dnevnih časopisih ♪

   101 126 151 176 201 226 251 276 301 326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA