Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ogla (151-175)



  1.      rusoglávec  -vca m () knjiž. rdečelasec: čokat rusoglavec
  2.      samoglásen  -sna -o prid. () lingv. samoglasniški: samoglasni r
  3.      samoglásnik  -a m () lingv. glas največje odprtostne stopnje, ob drugih glasovih navadno jedro zloga: ta samostalnik se končuje na samoglasnik; ojevski samoglasniki; dolžina samoglasnika; samoglasniki in soglasniki / dolgi, kratki samoglasnik; naglašeni, nenaglašeni samoglasnik; ozki samoglasnik sredinski samoglasnik višje lege // znak za tak glas: nerazločno napisani samoglasniki
  4.      samoglásniški  -a -o prid. () nanašajoč se na samoglasnik: samoglasniški sistem v jeziku; samoglasniško-soglasniške zveze / samoglasniška premena ♦ lit. samoglasniški stik ujemanje samoglasnikov, navadno v zaključnih besedah verzov; asonanca
  5.      samoglàv  tudi samogláv -áva -o prid. ( á; ) star. svojeglav, trmast: možak je bil uporen in samoglav; samoglavo dekle / samoglav konj samoglávo prisl.: samoglavo je delal naprej
  6.      samoglávec  -vca m () star. svojeglav, trmast človek: pri njem nič ne dosežeš, ker je samoglavec / kot psovka ali ti nisem branila iti, ti samoglavec ti
  7.      samoglávnost  -i ž (ā) star. svojeglavost, trmoglavost: naveličal se je njene samoglavnosti in togote / odgovoril je z nejevoljno samoglavnostjo
  8.      samoglávost  -i ž (ā) star. svojeglavost, trmoglavost: podpihoval je njeno samoglavost in ošabnost; ženska samoglavost
  9.      sivoglàv  in sivogláv -áva -o prid. ( á; ) ki ima sivo glavo: sivoglava mačka / sivoglav starček sivolaszool. sivoglava penica penica, katere petje je podobno klopotanju mlinskih koles, Sylvia curruca
  10.      slaboglásen  -sna -o prid. (ā) zastar. zloglasen, razvpit: popival je z najbolj slaboglasno druščino / zahajal je v slaboglasno krčmo
  11.      sladkoglásen  -sna -o prid. (ā) zastar. blagoglasen: sladkoglasna govorica
  12.      smrtoglávec  -vca m () zool. nočni metulj, ki ima na oprsju svetle lise v obliki mrtvaške glave, Acherontia atropos
  13.      soglásen  -sna -o prid. (á ā) 1. navadno v povedni rabi ki ima enako mnenje o čem, stališče do česa: udeleženci konference so bili soglasni glede glavnih vprašanj; bili so soglasni, da ta določila posegajo v pristojnost drugih organov // ki meni, da je kaj pravilno, ustrezno: niso bili soglasni z njegovim pravopisnim načrtom 2. ki vsebuje, izraža isto mnenje, odločitev vseh: soglasna izvolitev / soglasen sklep 3. knjiž. skladen, ubran: k čevljem sodi še klobuk soglasne barve / vsaka slika je sama zase soglasna enota soglásno prisl.: soglasno so ga izbrali za delegata; soglasno so sklenili, da se delo uprizori; soglasno sprejet predlog; ali sprejmete mojo ponudbo? Soglasno sprejeto
  14.      soglasíti  -ím in soglásiti -im dov., soglásil ( í; ā) zastar. uskladiti: soglasiti barve z vsebino slike soglasíti se, in soglásiti se strinjati se, soglašati: soglasili so se z njegovo odločitvijo
  15.      soglásje  -a s () 1. stanje, ko imajo osebe, skupine enako mnenje o čem, stališče do česa: doseči soglasje glede razorožitve; po dolgi razpravi je prišlo med njimi do soglasja; sodni izvedenec je bil s psihiatri v popolnem soglasju 2. pozitivno mnenje, odgovor glede uresničitve česa: dati soglasje za zvišanje cen; investitor mora za vsako spremembo dobiti soglasje ustreznega organa; zamenjati stanovanje brez soglasja stanodajalca // mnenje, da je kaj pravilno, ustrezno: dobiti soglasje k finančnemu načrtu, predlogu // dokument s takim mnenjem: podpisati soglasje; imeti za gradnjo vsa potrebna soglasja 3. knjiž. skladnost, ubranost: soglasje med vsebino in obliko / biti sam s seboj v soglasju / redko glas trobente se je zlival z drugimi glasovi v prijetno soglasje sozvočje, harmonijoekspr. med njima je vladalo soglasje medsebojno razumevanje, prijateljstvo; delati v soglasju s predstojniki po njihovih navodilih
  16.      soglásnik  -a m () lingv. glas srednje in najmanjše odprtostne stopnje, ob samoglasniku navadno nezložen: podstava se končuje na soglasnik; končni soglasnik; izgovor črke l pred soglasnikom / bilabialni ali dvoustnični soglasnik; nezveneči, zveneči soglasnik // znak za tak glas: nerazločna pisava nekaterih soglasnikov
  17.      soglásniški  -a -o prid. () nanašajoč se na soglasnik: soglasniški sklop; soglasniška premena ♦ lit. soglasniški stik ujemanje soglasnikov ali soglasniških skupin v zaporednih besedah; aliteracija
  18.      soglásnost  -i ž (á) značilnost soglasnega: soglasnost izvolitve // redko soglasje: izraziti soglasnost z načrtom / knjiž. soglasnost besedila in glasbe skladnost, ubranost
  19.      soglášanje  -a s (á) glagolnik od soglašati: soglašanje sodelavcev z njegovim prizadevanjem ga je spodbujalo; glasno soglašanje / zastar. za tak ukrep je potrebno soglašanje narodnega predstavništva soglasje
  20.      soglášati  -am nedov. (á) 1. imeti enako mnenje o čem, stališče do česa: v tej stvari vsi soglašajo; soglašala sta, da je ta kraj najlepši; glede tega je popolnoma soglašal z njimi / ocenjevalci soglašajo, da je predstava dobra 2. izražati, imeti pozitivno mnenje glede uresničitve česa: člani komisije so soglašali z njegovo izvolitvijo; soglašali so, da lahko takoj odide // meniti, da je kaj pravilno, ustrezno: soglašati z idejo knjige; soglašati z mnenjem, predlogom koga / soglašati z vsebino zapisnika; zastar. soglašal se je z njihovo namero / dov. kaj misliš ti? Soglašam 3. knjiž. skladati se, ujemati se: torbica in čevlji soglašajo z obleko / to ne soglaša z vašimi idejami / v zakonu sta lepo soglašala živela v medsebojnem razumevanju, prijateljstvu
  21.      soglàv  tudi sogláv -áva -o prid. ( á; ) nar. belokranjsko razoglav: prišel je v odpeti srajci in soglav
  22.      stógla  -e ž (ọ̑) nav. mn., nar. jermen za zavezovanje čevljev: rahljati, vezati stogle na čevljih / čevlji na stogle
  23.      stóglásen  -sna -o prid. (ọ̑-ā) ekspr. mnogoglasen: vpitje se je mešalo s stoglasnim truščem; stoglasno petje ptičev
  24.      stóglàv  in stógláv -áva -o prid. (ọ̑- ọ̑-á; ọ̑-) 1. v pravljicah ki ima sto glav: stoglavi zmaj; bajke o stoglavi morski pošasti 2. knjiž. številen, velik: stoglava jata ptičev; stoglava množica ljudi
  25.      strmoglàv  in strmogláv -áva -o prid. ( á; ) ekspr. ki se zelo strmo spušča, dviga: s strmoglave višine je padel v prepad; zazrl se je v strmoglavo skalovje / strmoglav polet letala // zelo strm: strmoglava pot strmoglávo 1. prislov od strmoglav: ptica se je strmoglavo spustila v jezero 2. star. z glavo navzdol: razbojnika so strmoglavo obesili ● ekspr. cene strmoglavo rastejo zelo hitro; ekspr. strmoglavo se je vrgel v revolucijo ne da bi veliko razmišljal o posledicah

   26 51 76 101 126 151 176 201 226 251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA