Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ogla (125-149)


  1.      polnoglásje  -a [u̯n] s (ȃ) zastar. močni, polni glasovi: organist je odprl vse registre, da se je zaslišalo polnoglasje ◊ lingv. polnoglasje v vzhodnoslovanskih jezikih sprememba praslovanskih glasovnih skupin or, ol, er, el v skupine oro, olo in ere ♪
  2.      potoglàv  in potogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ekspr. omotičen: biti potoglav; vsa potoglava se je opotekala po sobi / potoglavi koraki ∙ ekspr. potoglavo kolo slabo nasajeno potoglávo prisl.: potoglavo hoditi ♪
  3.      potogláviti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. v omotici premikati se, hoditi: v visokem snegu je potoglavila proti domu; pren. dolgo je potoglavil med resničnostjo in sanjami ♪
  4.      praznoglàv  in praznogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ekspr. omejen, neumen: praznoglav človek; mati mu je večkrat rekla, da je praznoglav ♪
  5.      praznoglávec  -vca m (ȃ) praznoglav človek: zaničevati praznoglavce; domišljavi praznoglavci ♪
  6.      praznoglávost  -i ž (ā) ekspr. lastnost praznoglavega človeka: njegova praznoglavost je očitna / narediti kaj iz praznoglavosti ♪
  7.      primotogláviti  -im dov. (á ȃ) star. v omotici priti: ves vročičen je primotoglavil domov / glasno sta primotoglavila v sobo prišla ♪
  8.      prógla  -e ž (ọ̑) nar. past, zanka: nastaviti proglo; ujeti se v proglo / ptičja progla; progla za miši ♪
  9.      proglàs  -ása m (ȁ á) publ. razglas: podpisati proglas ♪
  10.      proglasítev  -tve ž (ȋ) publ. razglasitev: proglasitev zmagovalcev ♪
  11.      proglasíti  -ím dov., proglásil (ȋ í) publ. razglasiti: proglasiti rezultate, sodbo / proglasiti republiko / proglasiti koga za udarnika / proglasili so ga za odpadnika proglašèn -êna -o: biti proglašen za krivega; proglašeno je bilo obsedno stanje ♪
  12.      proglášati  -am nedov. (á) publ. razglašati: proglašati rezultate tekmovanja / proglašati načela revolucije / proglašati svoja dognanja za nespremenljiva ♪
  13.      psoglàv  in psogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki ima pasjo glavo: psoglava mitološka bitja / psoglave opice ♪
  14.      psoglávec  -vca m (ȃ) 1. etn. bajeslovno bitje s človeškim telesom in pasjo glavo: pripovedke o psoglavcih 2. slabš., navadno s prilastkom hudoben, nasilen človek: izogibajte se teh psoglavcev / turški psoglavci so spet ropali po deželi ♪
  15.      psoglávski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na psoglavce: psoglavski poglavar / psoglavska zloba ♪
  16.      puhloglàv  in puhlogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ekspr. ki zelo malo ali nič ne ve: puhloglav človek / puhloglavo govorjenje ♪
  17.      puhloglávec  -vca m (ȃ) ekspr. kdor zelo malo ali nič ne ve: smešiti puhloglavce ♪
  18.      puhloglávka  -e ž (ȃ) ženska oblika od puhloglavec: klepetulja in puhloglavka ♪
  19.      puhloglávost  -i ž (ā) ekspr. lastnost, značilnost puhloglavega človeka: napadati puhloglavost; puhloglavost mestnih gizdalinov ♪
  20.      raznoglásen  -sna -o prid. (ā) 1. ki je iz različnih glasov: raznoglasen otroški smeh; raznoglasno oglašanje siren 2. knjiž. neskladen, neenoten: stilno raznoglasen tekst ♪
  21.      raznoglásje  -a s (ȃ) knjiž. neskladnost, neenotnost: stilno raznoglasje dramske predstave / raznoglasje v stranki neenotnost, nesoglasje ♪
  22.      raznoglásnost  -i ž (ā) knjiž. neskladnost, neenotnost: stilna raznoglasnost teksta ♪
  23.      razoglàv  tudi razogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki je brez pokrivala: razoglav fant; hodila je bosa in razoglava ♪
  24.      razoglávost  -i ž (ā) lastnost, značilnost razoglavega človeka: razoglavost mladih fantov ♪
  25.      rumenoglàv  in rumenogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki ima rumeno glavo: rumenoglava ptica ♪

   1 25 50 75 100 125 150 175 200 225  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA