Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ogla (1.101-1.125)


  1.      pìk  medm. (ȉ) posnema odsekan glas pri udarcu, trku ob trdo snov: priletela bo krogla in pik / pik, pik, pik, kljuvajo sinice zrnje ♪
  2.      píka  -e ž (í) 1. majhno okroglo mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina: po koži so se mu naredile rdeče pike; iz letala so bili ljudje videti kot majhne pike / bele pike na dominah; nosi belo ruto z velikimi pikami 2. lingv. grafično znamenje kot sestavina nekaterih črk, številk: narediti, postaviti piko na i; okrajšati besedo s piko; označiti vrstilni števnik s piko / označiti elipso, krajšanje s tremi pikami // ločilo, ki označuje konec pripovednega stavka: na koncu stavka je pozabil narediti piko 3. roževinasta obloga na sprednjem delu jezika pri perutnini, navadno zaradi pomanjkanja vitaminov: odreti kokoši piko // pog., navadno v zvezi pika na jeziku boleče mesto na jeziku v obliki majhne bele lise: dobiti, imeti piko na jeziku 4. nav. mn., pog. točka: tekmec je dobil, ima deset pik več; boriti se za pike / kupovati blago, živila na pike 5. ekspr. zelo majhna količina: tudi pike več ti ne dam / za piko je manjkalo, da ga ni povozil zelo malo // v prislovni rabi, v zvezi do pike izraža najvišjo možno mero, stopnjo: vse do pike je res, kar pravim; do pike je uganil, kako bo stvar potekala / do pike tako je bilo natanko tako; od pike do pike je povedal vse 6. v medmetni rabi, v zvezi z in, pa izraža odločnost, nepopustljivost: delal bo, pa pika; tako bo, kot pravim, in pika ● žarg., šport. delati pike padati pri smučanju; ekspr. imeti piko na koga, jemati koga na piko, imeti koga na piki imeti ga za predmet napadov, obtožb, šal, zanimanja; ekspr. napraviti, narediti, postaviti piko na i z majhnim, a pomembnim dejanjem zadevo končati; ekspr. daj mu malo potice, da si bo piko odrl da mu bo želja po njej vsaj delno izpolnjena; ekspr. mušje pike na steklu mušji iztrebki; ekspr. tepec je, pa pika izraža podkrepitev trditve ◊ kozm. lepotna pika naravno ali umetno temno znamenje na licu ali na bradi; lingv. pika znamenje pod samoglasnikom za označevanje ožine; mat. pika znak za množenje; decimalna pika ki loči enice od desetin; muz. pika znamenje na desni strani note, ki podaljšuje njeno trajanje za polovico; šol. pika enota za določitev ocene; tisk. rastrska pika delček reproducirane slike, ki nastane pri fotografiranju skozi rastrsko mrežo ♪
  3.      pìkapòk  in píkapòk in pìka pòk in píka pòk medm. (ȉ-ȍ; ȋ-ȍ) posnema glas pri udarjanju s cepcem, bičem: oglasili so se mlatiči: pikapok, pikapok ♪
  4.      pikírati 2 -am nedov. in dov. (ȋ) voj. leteti v strmem letu proti cilju na tleh; strmoglavljati: letala so začela pikirati; bombniki so pikirali na progo in odmetavali bombe; pren. riba je v lepem loku pikirala v globino reke ♪
  5.      pìk pòk  medm. (ȉ-ȍ) posnema glasove pri udarjanju s cepcem, bičem: pastir šviga z bičem, da poka: pik pok; pik pok, se oglaša s skednja ♪
  6.      pisáva  -e ž (ȃ) 1. sistem znakov za pisno sporazumevanje: iznajti, sestaviti, uvesti pisavo; razvoj pisave / cirilska pisava; latinska pisava latinica; črkovna, zlogovna pisava; grška, kitajska pisava; hieroglifska pisava najslovesnejša staroegipčanska slikovna pisava, navadno vklesana v kamen; tajna pisava; pisava za slepe / glasbena pisava // način pisanja, tiskanja tega sistema: prilagoditi, reformirati pisavo / lepopisna pisava; tehniška pisava s tiskanimi črkami predpisane oblike; pisava od leve proti desni // način pisanja znakov tega sistema pri posamezniku: ima lepo, okorno, razločno, veliko pisavo; takoj je spoznal njeno pisavo; po pisavi se mu pozna, da je živčen; komaj čitljiva pisava; ekspr. ima čisto dohtarsko pisavo težko čitljivo, nerazločno; izpisana pisava pri kateri so črke ustaljeno, individualno izoblikovane; ležeča, okrogla, pokončna pisava / otroška, ženska pisava 2. pisanje, zapisovanje: pisava in izgovor tujih imen / obvladati jezik v govoru in pisavi ◊ arheol. slikovna pisava sestavljena iz risb, ki ponazarjajo dogodke, pojme, predmete; lingv. etimološka, fonetična pisava ♪
  7.      pískati  -am nedov., tudi piskála (í) 1. igrati na piščal, na glasbilo s piščaljo: godci so godli in piskali; pastir leži v travi in si piska / piskati na piščalko 2. dajati visoke, ostre glasove: lokomotiva, piščalka piska; glasno, predirljivo piskati; dobil je konjička, ki zadaj piska / para piska v zrak piskajoč uhaja; brezoseb.: v prsih mu hrope in piska; v sprejemniku spet piska // oglašati se s takimi glasovi: gams, srna piska / začela sta piskati jerebom jih klicati na tak način 3. s pihanjem v ozek, podolgovat predmet, režo povzročati visoke, ostre glasove: naučiti se piskati; piskati na list, prste; piskati v cevko / zunaj piska burja; veter piska v vejah ● žarg., šport. sodnik je piskal osebno napako, prekršek s piščalko dal znak, da je bila storjena osebna napaka, prekršek; ekspr. trobentice že piskajo pomladni pozdrav že cvetijo; ekspr. s samo pokojnino bom tanko piskal bom živel slabo, v slabih gmotnih razmerah; bil je hud, da je kar piskal zelo je bil hud piskáje: vlak se piskaje oddaljuje; piskaje smrčati piskajóč -a -e: piskajoč glas; mrzel piskajoč veter; prisl.: piskajoče se oglašati ♪
  8.      pískniti  -em dov. (í ȋ) dati visok, oster glas: aparat je še nekajkrat pisknil, nato pa umolknil; brezoseb. v sapniku mu je pisknilo // oglasiti se s takim glasom: v skalah je pisknil gams ∙ ekspr. ne pustim, je pisknila rekla z visokim, ostrim glasom; pog., ekspr. da mi ne piskneš o tem rečeš, poveš ♪
  9.      písmo  -a s (í) 1. ovojnica z listom papirja za navadno daljša sporočila po pošti: kupiti pismo in dopisnico; barvasta, bela pisma; majhno, podolgovato pismo / znamke za pisma / odprl je pismo in začel brati; zalepiti, zapreti pismo / sporočiti v pismu // sporočilo, ki se navadno pošilja v taki ovojnici: dati pismo v ovojnico; dobiti pismo; izročiti pismo naslovniku; napisati, sestaviti dolgo pismo; oddati pismo na pošto; poslati pismo po kurirju, pošti / anonimno pismo; grozilno, izsiljevalno, ljubezensko, poslovilno, zahvalno pismo; predsednik je zboru poslal pozdravno pismo; uredništvo je prejelo veliko protestnih pisem / publ. odprto pismo sestavek, ki seznanja javnost z obravnavo zadeve med avtorjem sestavka in drugo osebo // s prilastkom krajše uradno ali poslovno pismeno sporočilo: cirkularno pismo; poslovna, uradna pisma; terjatveno pismo; glava pisma 2. v zvezi sveto pismo temeljna knjiga krščanske vere in delno židovske vere: brati, razlagati sveto pismo; odlomek iz svetega pisma / sveto pismo nove, stare zaveze 3. star., s prilastkom listina: darilno pismo; notarsko pismo / napraviti ženitno pismo ženitno pogodbo 4. star. pisava, črkopis: iznajditelj glagolskega pisma; naučiti koga grškega pisma / z njegovo pomočjo se je izobrazil v pismu in knjigi v pisanju in branju ● star. ko je delal pismo, je hčeri dal pol posestva oporoko; star. v pismih piše, da sem rojen v tem kraju v dokumentih; knjiž. izmenjala sta si precej pisem precej sta si dopisovala ◊ adm. poslovno pismo stenografija, ki omogoča zapis do osemdeset besed na minuto; fin. kreditno pismo bančna listina, s katero je mogoče dvigati zneske pri drugih bankah; jur. dolžno pismo pismena obveza o napravljenem dolgu; zadolžnica; lit. roman v pismih; polit. akreditivna ali poverilna pisma pooblastilne listine, ki jih poslanik ob nastopu službe izroči poglavarju tuje države; ptt pismo pošiljka v ovojnici, praviloma s pismenim sporočilom; ekspresno pismo ki se dostavi takoj, ko prispe v naslovni kraj; letalsko pismo iz zelo lahkega papirja, pri katerem ima ovojnica barvast rob; navadno pismo ki se dostavlja z redno pošto brez dodatnih uslug pošiljatelju; priporočeno pismo za katerega izda pošta potrdilo o prejemu in katerega prejem potrdi naslovnik s podpisom; rel. pastirsko pismo škofovsko pismo, poslanica vernikom; trg. fakturno pismo račun in obvestilo naslovniku na istem obrazcu ♪
  10.      piščáti  -ím nedov. (á í) lov. v stiski ali strahu se oglašati: veverica pišči ♪
  11.      pìv  in pív medm. (ȉ; ȋ) posnema glas pivke, kavke, srne: piv, piv, piv, se oglaša pivka ♪
  12.      pívka 2 -e ž (ȋ) manjša siva ptica s črno progo pod kljunom: pravijo, da se pivka oglaša pred dežjem; pivke in detli; žejen je kot pivka zelo ♪
  13.      pívkati  -am nedov. (ȋ) oglašati se z glasom piv: pivke pivkajo; srna žalostno pivka / ekspr. svinčenke so pivkale okoli nas ◊ lov. s piskanjem na posebno piščalko vabiti srnjaka ♪
  14.      pládenj  -dnja m (á) okrogla ali podolgovata plitva posoda za prenašanje in serviranje jedi: naložiti meso na pladenj; lesen, plastičen pladenj; pladenj pomaranč, slaščic / pog. sam je pojedel cel pladenj jedila na njem // temu podobna priprava za prenašanje navadno krožnikov (s hrano): pladnje s praznimi krožniki so odlagali na posebni mizi; pladenj kozarcev; natakar s polnim pladnjem / kirurški instrumenti na pladnju ∙ prinesti vse na pladnju na krožniku ♪
  15.      plahutáti  -ám in plahútati -am nedov. (á ȃ; ū) 1. hitro, slišno mahati s perutmi: ptiči so ščebetali in plahutali; kokoš je plahutala s pristriženimi perutmi, vzleteti pa ni mogla; pren., knjiž. srce mu plahuta v grozi // plahutaje letati: ptič je plahutal z veje na vejo; vešča plahuta okrog luči / ekspr. bombe, mine so plahutale nad njegovo glavo; pren., knjiž. misli so mu plahutale od dogodka do dogodka; smrt plahuta okrog njega 2. plapolati, vihrati: jadra na ladji rahlo plahutajo; zastave na drogu so glasno plahutale / ekspr. plašč mu plahuta okoli nog opleta plahutáje: ptič se je plahutaje spustil z veje na tla plahutajóč -a -e: petelin je poskočil, plahutajoč s perutmi; plahutajoče sence na steni; sveča je dajala plahutajočo svetlobo; plahutajoče perilo na vrvi ♪
  16.      plánka  -e ž (ȃ) 1. pog. deska, krajnik: iztrgati planko iz plota; pribiti planko; ograditi s plankami 2. mn., pog. plot: skriti se za planke; pisati po plankah; planke pašnika ∙ pog. skakati čez planke čez plot; ekspr. videti travo rasti in slišati planke žvižgati videti in slišati stvari, ki jih v resnici ni 3. nav. mn., žarg., šport. stranica (kegljiščne steze): krogla je šla v planke / spet bo planka, boste videli neveljaven lučaj ♪
  17.      pleménski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pleme: plemenski poglavar / rodovno-plemenska družba; plemenska skupnost / plemenski bik, žrebec; plemenska krava, svinja; rodovnik plemenske živine ♪
  18.      plés  -a m (ẹ̑) 1. glagolnik od plesati: godba je igrala za ples; pri plesu plesalec vodi plesalko; med plesom je z nogo udarjal ob tla; petje in ples / v plesu, s plesom izražati svoje razpoloženje / ples burje, oblakov, snežink; divji ples misli / ekspr. vrtoglavi ples cen dviganje 2. zaključeno zaporedje (predpisanih) gibov, premikov, navadno ob določeni glasbi: rad pleše hitre plese; lahek, počasen, živahen ples; ples v ritmu cha-cha-cha; ples v tričetrtinskem taktu / latinskoameriški plesi nastali pod vplivom španske ter črnske glasbene in plesne folklore; ljudski plesi; črnski obredni plesi; orientalski, španski plesi; skupinski ples; plesalka trebušnih plesov / bojni ples 3. skladba, na katero se lahko pleše: zaigrati ples; odlomek plesa / Slovanski plesi A. Dvořaka // (predpisano) ritmično gibanje, premikanje ob izvajanju take skladbe: odplesala je z njim dva plesa; prvi, zaključni ples / prositi koga za ples 4. družabna prireditev, na kateri se pleše: to je prvi ples, ki se ga bo udeležil v življenju; iti na ples / maturantski, medicinski ples; ples v maskah pri katerem nosijo plesalci maske 5. ritmično gibanje, premikanje, s katerim živali posredujejo sovrstnicam določeno sporočilo: čebelji ples; ruševčev ženitovanjski ples; ples kobre, kačjega pastirja ● ekspr. začel se je bojni, krvavi ples bitka, bojevanje; ekspr. leta 1945 se je končal mrtvaški ples vojna ◊ etn. ples z meči pri nekaterih ljudstvih moški ples, pri katerem plesalci delajo figure z meči; kor. družabni ples namenjen predvsem zabavi; izrazni ples; karakterni ples; skupinski ples; med. svetega Vida ples živčna bolezen z nehotenimi sunkovitimi gibi, podobnimi gibom pri plesu; um. mrtvaški ples srednjeveški motiv z okostnjaki in predstavniki različnih stanov, ki ponazarja neizbežnost smrti ♪
  19.      pletílka  -e [drugi pomen lk in u̯k] ž (ȋ) 1. podolgovat, tanjši, na enem koncu ošiljen predmet za pletenje: nabirati petlje na pletilko; plesti z debelimi, tankimi pletilkami; kovinske, lesene, plastične pletilke / okrogla pletilka 2. ženska, ki plete: pletilka vencev / poročil se je s pletilko pletiljo ♪
  20.      plìnk  medm. (ȉ) posnema visok glas pri udarcu, trku ob trdo snov: plink, je krogla zadela čelado; pobijal je žarnice na drogovih: plink, plink, plink ♪
  21.      pločevínast  -a -o prid. (í) ki je iz pločevine: pločevinasti žlebovi; pločevinasta posoda, škatla; hiša s pločevinasto streho ● ekspr. pločevinast glas zvonca neblagoglasen, hreščeč; slabš. pločevinasta kolona se počasi pomika po cesti kolona avtomobilov ♪
  22.      pločevínka  -e ž (ȋ) žarg. pločevinasta posoda za konzervirana živila, kemikalije, industrijske izdelke: izdelovati pločevinke; ovalne, štirioglate pločevinke / pločevinka laka; kupiti nekaj pločevink marmelade / fižol v pločevinki konzerviran fižol ♪
  23.      plôskev  -kve tudi plôskva -e ž (ó) 1. kar v eni smeri omejuje predmet: omara ima šest ploskev; majhna, velika ploskev; navpična, vodoravna ploskev; okrogla, štirioglata ploskev 2. navadno s prilastkom del površine predmeta glede na njegovo celoto, oblikovanost: mizna ploskev se blešči; poslikati, poškodovati vrhnjo ploskev; barvna ploskev; čelna ploskev; gladka, ravna ploskev / vodna ploskev / ekspr. zelene in rjave ploskve pokrajine travniki in njive // tak del za določen namen: brusilna, drsna, rezalna ploskev; tovornjak z veliko nakladalno ploskvijo; delovna, odlagalna ploskev površina / stične ploskve / betonska ploskev za kotalkanje; ledena ploskev stadiona; oblaganje stenskih ploskev sten ◊ aer. nosilna ploskev letala ploskev letala, na katero delujejo sile, ki držijo letalo v zraku; bot. listna ploskev; geol. prelomna ploskev ki nastane ob premaknitvi skladov; geom. ploskev dvorazsežna tvorba; mejna, valjasta ploskev; gled. igralna ploskev del odra, ki je viden publiki in na katerem poteka uprizoritev gledališke igre; lingv. (zgornja) jezična ploskev zgornji del jezika med konico in korenom; min. glavna ploskev somernosti; teh. čelna ploskev ki je pravokotna na vzdolžno os predmeta; tisk. tisk s ploskve ploski tisk; vet. mlevna ploskev površina zoba, s katero žival melje hrano ♪
  24.      plôšča  -e ž (ó) 1. ploščat, navadno štirioglat predmet: plošča poči, se razbije, zlomi; položiti plošče; postaviti kaj na ploščo; debela, okrogla, tanka plošča; kovinska, lesena, marmorna, steklena plošča / rabi se samostojno ali s prilastkom: balkonska, grobna, mizna plošča; brusilna plošča; fotografska plošča steklena plošča, prevlečena s snovjo, občutljivo za svetlobo; grelna plošča kuhalnika; krovna, nosilna plošča; na pesnikovi hiši so odkrili spominsko ploščo // navadno v zvezi gramofonska plošča okrogla, tanka plošča iz plastične snovi z vrezanimi sledmi mehanskega zapisa zvoka: poslušati plošče; snemati gramofonske plošče / vélika ali longplay plošča s premerom 30 cm; mala plošča s premerom 17 cm 2. betonska stropna konstrukcija, ki leži na nosilnih zidovih, stebrih: delati ploščo / hišo so zgradili do prve plošče ki je nad pritličjem 3. gastr. na večjem krožniku servirane jedi iz mesa, prilog, solat, navadno za več oseb: naročiti ploščo / mala, velika plošča; ribja plošča; plošča Union ● ekspr. dovolj je, obrni ploščo začni govoriti o čem drugem; ledena plošča večja gmota ledu, plavajoča na vodi ◊ arhit. gobasta plošča nad stebri odebeljena betonska konstrukcija v obliki plošče; les. iverne plošče; panelna ali mizarska plošča; vezana plošča; šport. odbojna plošča od katere se odbija žoga v koš; teh. armaturna plošča na kateri so pregledno vgrajeni instrumenti za nadzorovanje delovanja stroja; hitrogrelna plošča; tisk. cinkova plošča za ofsetni tisk; tiskovna plošča; zool. navadna plošča ploščata riba, ki živi v jatah na morskem dnu, Pleuronectes platessa ♪
  25.      plôščica  -e ž (ó) 1. manjšalnica od plošča: oglata, okrogla ploščica; kovinska, lesena ploščica; pri vhodnih vratih je bila pritrjena ploščica z imenom stanovalca / klej prodajajo v ploščicah 2. navadno v zvezi keramična ploščica tanjši ploščat izdelek iz žgane gline za oblaganje sten, tal: obložiti kopalnico s keramičnimi ploščicami / porcelanaste ploščice 3. šport. trd, ploščat, okrogel gumijast predmet, ki se uporablja pri hokeju na ledu: podati ploščico nasprotnemu igralcu; s ploščico ga je zadel v nogo ◊ biol. krvna ploščica drobna, brezbarvna celica, pomembna pri strjevanju krvi ♪

   976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA