Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ogla (101-125)


  1.      oblikoglásje  -a s (ȃ) lingv. morfonologija ♪
  2.      okróglast 1 -a -o prid. (ọ́) 1. podoben krogu: okroglasti listi / mož z okroglastim obrazom / lik okroglaste oblike // po obliki prereza precej podoben krogu: žival s podolgovatim, okroglastim telesom 2. ekspr. ki ima na telesu razmeroma precej tolšče, mesa: prijazna, okroglasta ženska ♪
  3.      okróglast 2 -a -o prid. (ọ̑) podoben krogli ali delu krogle: sadeži te rastline so okroglasti / neporasli, okroglasti griči ♪
  4.      okrogloglàv  in okroglogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) antr. ki ima kratko in okroglo glavo; kratkoglav: okrogloglavi ljudje / okrogloglava lobanja ♪
  5.      okrogloglávec  -vca m (ȃ) antr. človek s kratko in okroglo glavo; kratkoglavec ♪
  6.      okrogloglávost  -i ž (ā) antr. značilnost človeka s kratko in okroglo glavo; kratkoglavost ♪
  7.      ostroglàv  in ostrogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) knjiž. ki ima koničasto, šilasto glavo: ostroglav človek / ostroglavi žeblji ♪
  8.      peteroglásen  -sna -o prid. (ā) muz. komponiran za pet glasov: peteroglasna skladba / peteroglasno petje ♪
  9.      peterooglàt  -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima pet oglov: peterooglat stolp / narisati peterooglato zvezdo peterokrako zvezdo ♪
  10.      pòdpoglávje  -a s (ȍ-ȃ) del poglavja: poglavje s tremi podpoglavji ♪
  11.      poglábljanje  -a s (á) glagolnik od poglabljati: poglabljanje rečne struge / poglabljanje temeljev / poglabljanje razlik in nasprotij / poglabljanje stikov med državama / poglabljanje znanja o književnosti ♪
  12.      poglábljati  -am nedov. (á) 1. delati (bolj) globoko: poglabljati rečno strugo / pristanišče poglabljajo; zaliv se je začel poglabljati; pren. prepad med njima se je poglabljal 2. delati kaj bolj izrazito, intenzivno: poglabljati in utrjevati odnose med državama; prijateljske vezi med njima so se poglabljale / njegovo ravnanje je poglabljalo nezaupanje 3. delati kaj bolj popolno, dovršeno: poglabljati znanje; misli so se sčasoma poglabljale / predelano snov so še teoretično poglabljali poglábljati se 1. širiti se v vodoravni smeri v notranjost: prizorišče se poglablja proti ozadju / stavba se s svojo fasado poglablja v prostor 2 nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža, da osebek intenzivno opravlja dejavnost, kot jo določa samostalnik: poglabljati se v delo, študij / poglabljati se v misli ♪
  13.      pogláditi  -im dov., tudi pogladíla; poglájen tudi poglajèn (á ȃ) premakniti roko po čem: v zadregi je pogladil brado; pogladil se je po laseh in spregovoril / pogladila mu je lase s čela / pogladiti s krtačo // ljubkujoče premakniti roko po čem; pobožati: z roko je pogladil konja po vratu; nežno je pogladila otroka po licu ♪
  14.      poglavár  -ja m (á) kdor je na čelu kake skupnosti: ubogati poglavarja; državni, plemenski, verski poglavar / ekspr. prositi za dovoljenje družinskega poglavarja očeta; vrhovni poglavar katoliške cerkve papež / uporniki so izbrali svojega poglavarja vodjo ♦ soc. družinski poglavar v patriarhatu oče, v matriarhatu mati ♪
  15.      poglavárka  -e ž (á) ženska oblika od poglavar: plemenska poglavarka ♪
  16.      poglavárstvo  -a s (ȃ) položaj, funkcija poglavarja: odpovedati se poglavarstvu / leta njegovega poglavarstva ♪
  17.      pogláven 1 -vna -o prid. (ā) ki je, se nahaja na glavi: masaža poglavne kože za ohranitev las ♪
  18.      pogláven 2 -vna -o prid. (ȃ) zastar. glaven, poglaviten: soglašati v poglavnih rečeh / poglavno mesto ♪
  19.      poglavíten  -tna -o prid., poglavítnejši (ȋ) ki je po pomembnosti na prvem mestu; glaven: imeti kaj za poglaviten vzrok nesreče; soglašati v poglavitnih rečeh; poglavitna stvar je, da se je končal spopad / jedrska energija bo kmalu postala poglavitni energetski izvor največji // zastar. ki je po pomembnosti na prvem mestu in navadno tudi največji: poglavitno mesto Slovenije poglavítno prisl., v povedni rabi: poglavitno je, da smo zdravi ∙ knjiž. danes poglavitno napredujejo v zdravljenju srčnih bolezni najbolj, zlasti ♪
  20.      poglavítnost  -i ž (ȋ) knjiž. poglavitna, najpomembnejša stvar: zapomniti si vsaj poglavitnosti / obdelati kaj v poglavitnostih ♪
  21.      poglávje  -a s (ȃ) 1. grafično označen, vsebinsko zaključen del besedila: knjiga ima pet poglavij; vsak dan prebere kako poglavje; obravnavati kaj v posebnem poglavju; sklepno poglavje romana // vsebinsko zaključen del snovi v okviru kake celote: predaval je le nekatera težja poglavja iz organske kemije; poglavje o vlogi družbenih organizacij; pren. odhod v mesto predstavlja posebno poglavje v njegovem življenju 2. knjiž., nav. ekspr. omejeno trajanje v življenju, bivanju; obdobje: nastopilo je najtežje poglavje v njegovem življenju; s tem se začenja novo poglavje v zgodovini partije ● ekspr. to je posebno poglavje, poglavje zase stvar, ki jo je treba posebej, kritično obravnavati ♪
  22.      poglávnik  -a m (ȃ) zastar. poglavar: izbrati poglavnika ♪
  23.      pólkrógla  -e [u̯k] ž (ọ̑-ọ̑) 1. geom. vsak od dveh delov krogle, razdeljene z ravnino skozi središče: površina, prostornina polkrogle 2. predmet take ali podobne oblike: v nekakšni polkrogli se je spustil na morsko dno ♪
  24.      pólkróglast  -a -o [u̯k] prid. (ọ̑-ọ̑) podoben polkrogli: polkroglast kup / ta prostor je polkroglast / predmet polkroglaste oblike ♪
  25.      polnoglásje  -a [u̯n] s (ȃ) zastar. močni, polni glasovi: organist je odprl vse registre, da se je zaslišalo polnoglasje ◊ lingv. polnoglasje v vzhodnoslovanskih jezikih sprememba praslovanskih glasovnih skupin or, ol, er, el v skupine oro, olo in ere ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA