Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ogib (170-194)


  1.      priklèk  -éka m (ȅ ẹ́) v meščanskem okolju, nekdaj upogib nog v kolenu, navadno pri pozdravu: ko je zdeklamirala, je naredila priklek in odšla z odra; pozdraviti koga s priklekom / dvorni priklek ♪
  2.      proti  predl., z dajalnikom 1. za izražanje cilja, h kateremu je usmerjeno premikanje: iti proti domu; dim se vzdiguje proti nebu; pluti proti obali; veter piha proti severu / cesta proti Celju / pisati od leve proti desni // za izražanje splošne usmerjenosti: obrnil se je proti občinstvu; držati steklo proti svetlobi; sedel je s hrbtom proti vratom / meja proti Italiji / okno gleda proti jugu na jug / kot pojasnilo pod fotografijo od leve proti desni stojijo 2. za izražanje premikanja, ki je nasprotno drugemu premikanju: jadrati, pluti, veslati proti toku; vso pot so vozili proti vetru / gladiti proti dlaki 3. za izražanje bližine, približevanja časovni meji: napad pričakujejo proti jutru; pride proti večeru; bilo je proti osmi uri 4. za izražanje odpora, sovražnosti: nastopiti proti rasni diskriminaciji; gibanje proti fašizmu / upreti se proti okupatorju okupatorju; bojevati se proti sovražniku s sovražnikom / publ. Olimpija je igrala proti Hajduku s Hajdukom // za izražanje nasprotovanja, nesoglašanja: pritožiti se proti odločbi; glasovati proti predlogu / proti predlaganemu kandidatu je skupina izbrala svojega kandidata 5. za izražanje česa negativnega, čemur se je treba izogibati, česar delovanje, vpliv je treba preprečiti, odvrniti: cepiti proti davici / ukrepi proti draginji; tablete proti glavobolu; boj proti raku; rakete proti toči / braniti se proti očitkom pred očitki 6. za izražanje neujemanja z merilom, vodilom: to je proti moji navadi; storiti kaj proti pravilom; delati proti predpisom; to se je zgodilo proti njegovi volji / ekspr. uspeti proti vsem oviram kljub 7. za izražanje odnosa do česa: biti neodporen proti infekciji; snov je odporna proti ognju; obstojnost barve proti sončni svetlobi 8. za izražanje razmerja, navadno čustvenega; do: proti revežem je trdega srca; politika Avstrije proti Slovencem / biti pozoren proti starejšim 9. za izražanje omejitve na navedeno osebo: proti meni se je tako izrazil; tako se je pohvalila proti sošolki 10. za izražanje sorazmerja: domače moštvo je zmagalo s pet proti tri; načrt v merilu ena proti dvesto [1 : 200] / ni čudno, da se je tako končalo, saj sta bila dva proti enemu; ekspr. stavim sto proti ena, da ga ne bo // za izražanje primerjave z drugačnim; v primeri z: proizvodnja se je proti lanski povečala za pet odstotkov; proti njemu sem jaz pritlikavec; moje skrbi so majhne proti tvojim 11. publ. za izražanje okoliščin, pogoja za uresničitev kakega dejanja: vrniti proti nagradi, odškodnini / vstop proti vabilu z vabilom; pisar. delati, opravljati kaj proti plačilu za plačilo ● ekspr. dvigniti roko proti komu udariti, (pre)tepsti ga; ekspr. dela gredo počasi proti koncu se končujejo; pog. proti sedemdesetim gre kmalu bo star sedemdeset let; pog. kaj imate proti meni zaradi česa mi nasprotujete, zakaj me ne marate; vsi so proti njemu mu nasprotujejo, ga odklanjajo; ekspr. on je muha proti tebi zelo nepomemben; zelo slaboten, šibek; ekspr. plavati proti toku ne misliti, ravnati tako, kakor misli, ravna večina, vodilni ljudje ◊ fot. fotografirati proti svetlobi naravnati objektiv tako, da je usmerjen proti viru svetlobe; navt. obrniti jadro proti vetru obrniti ga tako, da se veter močno upira vanj ♪
  3.      próžen  -žna -o prid., próžnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki začasno, dokler deluje sila, spremeni svojo obliko: prožen les; prožne stene žil / njena koža je bila sveža in prožna 2. ki se da upogibati, pregibati: prožni sklepi; prožne kosti 3. lahkoten, gibčen: hodila je vzravnano in s prožnimi koraki / ekspr. je bistre glave in prožnega duha 4. ekspr. sposoben prilagajati se času, razmeram: prožni predpisi; prožna poslovna politika; prožno stališče / prožen človek človek, ki se v vsaki situaciji znajde, se prilagodi ● ekspr. on ima prožno hrbtenico menja prepričanje v skladu z razmerami; poljud. prožno pero vzmet v obliki ploščate palice, strok. listna vzmet ◊ šport. prožna deska; prožna ponjava telovadno orodje, na katerem se poskakuje po močni tkanini, napeti na okvir próžno prisl.: prožno hoditi ♪
  4.      psoglávec  -vca m (ȃ) 1. etn. bajeslovno bitje s človeškim telesom in pasjo glavo: pripovedke o psoglavcih 2. slabš., navadno s prilastkom hudoben, nasilen človek: izogibajte se teh psoglavcev / turški psoglavci so spet ropali po deželi ♪
  5.      pústež  -a m (ȗ) ekspr. pust človek: vsi so se izogibali tega pusteža; dolgočasen pustež ♪
  6.      razpérjati  -am nedov. (ẹ́) teh. upogibati zobe pri žagi na eno in drugo stran: razperjati žago / razperjati zobe pri žagi ♪
  7.      razpíranje  -a s (ȋ) glagolnik od razpirati: razpiranje in upogibanje vej / škarje ob vsakem razpiranju zacvilijo / razpiranje črk, vrst ♪
  8.      razpírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. delati, da sosednji deli pridejo v položaj a) ko tvorijo med seboj določen kot: razpirati in upogibati veje b) ko niso več drug ob drugem: razpirati opornike v rudniku; razpirati z zagozdami 2. delati, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj a) ko tvorijo med seboj določen kot: razpirati klešče b) ko so najbolj oddaljeni drug od drugega: komaj je še razpiral veke / široko razpirati oči c) ko niso več drug ob drugem sploh: rože že razpirajo cvete; plodovi so se začeli razpirati / pav je počasi razpiral rep ● knjiž. razpiral mu je nove vidike prikazoval, predstavljal; knjiž. vprašanja so se razpirala pred njo drugo za drugim pojavljala, nastopala ◊ tisk. večati presledke med črkami v okviru besede razpírati se ekspr. biti, nahajati se: nad njim so se razpirali oboki vej / pokrajina se razpira v soncu ♪
  9.      razsúl  in razsùl -úla [uu̯] m (ȗ ū; ȕ ú) knjiž., redko razsulo: razsul države je bil neizogiben ♪
  10.      reverénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. spoštovanje, čaščenje: sprejeti koga z reverenco; klanjati se v znak reverence // v nekaterih deželah, v dvorskem, plemiškem okolju poklon z upogibom kolena: narediti reverenco pred kraljico ♪
  11.      ritolízec  -zca m (ȋ) vulg. kdor si ponižujoče prizadeva za naklonjenost, zlasti nadrejenih: izogibati se ritolizcev ♪
  12.      sámorazvòj  -ôja m (ȃ-ȍ ȃ-ó) filoz. nastanek, razvoj, ki poteka sam od sebe: možnost samorazvoja in samogibanja / samorazvoj ideje ● publ. teorija o otrokovem samorazvoju razvoju brez bistvenih zunanjih vplivov ♪
  13.      scéla  prisl. (ẹ̑) 1. izraža, da je kaj iz enega kosa, dela: kip je scela; scela narejena obleka; drži se leseno, kakor da je scela; pren. igralec je bil ves scela in zagnan ∙ redko gaziti sneg scela v celo // izraža, da se kaj zgodi brez premikanja, upogibanja: scela je zasukal vrat / ženska se je scela obrnila k njemu 2. redko popolnoma, v celoti: nebo se je scela pooblačilo / kuhinjska vrata so scela odprta; neskl. pril.: ekspr. to so ljudje scela ali scela ljudje moralno neoporečni, dosledni ♪
  14.      senzacionalízem  -zma m (ȋ) vzbujanje razburjenja, govoric v javnosti: izogibati se senzacionalizmu; senzacionalizem v tisku / tekmovanje se je izrodilo v senzacionalizem ♪
  15.      shematízem  -zma m (ȋ) knjiž. delovanje, ravnanje, ki temelji na shemah, obrazcih: izogibati se shematizmu / obdobje shematizma v umetnosti ♪
  16.      skrájnost  -i ž (ȃ) 1. kar se zelo razlikuje od povprečnega, navadnega: izogibati se skrajnosti; pri pospeševanju industrializacije je prišlo do skrajnosti; nagibati se k skrajnostim; odločil se je za skrajnost; njegova lirika niha med skrajnostmi / ekspr. med obema skrajnostma je velik prepad / skrajnost trditve je očitna ∙ ekspr. gnati stvar do skrajnosti zelo pretiravati; ekspr. padati, prehajati iz skrajnosti v skrajnost pretiravati zdaj v eno, zdaj v drugo smer; iti v skrajnost zelo pretiravati v kaki stvari 2. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do skrajnosti izraža najvišjo mogočo mero, stopnjo: do skrajnosti izrabiti prostor; biti do skrajnosti izčrpan, utrujen; lok je napet do skrajnosti; bilo mu je do skrajnosti neprijetno / do skrajne skrajnosti pošten ♪
  17.      sladkáč  -a m (á) ekspr. kdor se dobrika, prilizuje: sladkačem se je izogibala ♪
  18.      slálom  -a m (ȃ) šport. smučarska disciplina, pri kateri tekmovalec smuča po strmini med gosto postavljenimi vratci: tekmovati v slalomu; prvak v slalomu; smuk in slalom / žarg.: tokrat bo vozil samo slalom tekmoval v slalomu; v drugem slalomu je zasedel osmo mesto v drugi vožnji slaloma // veslaška disciplina, pri kateri tekmovalec s kajakom ali kanujem vozi na divjih vodah med postavljenimi ovirami: tekmovanje v slalomu s kanuji ● ekspr. kolesar je vozil slalom po cesti vijugal; publ. s svojimi izjavami spretno vozi slalom se izogiba kočljivih dejstev ♪
  19.      sléherni  -a -o zaim. (ẹ̑) knjiž. vsak: poudarjati odgovornost slehernega člana; sleherni mladinec bi to moral vedeti; spomnil se je sleherne podrobnosti / sleherni dan ga srečam; izkoristil je sleherni trenutek, da je bil z njo; sleherno jutro jo je čakal na postaji / okrepljen: na to naj bo pripravljen vsak sleherni občan; spremljala je vsako in sleherno besedo govornika prav vsako // nav. ekspr. kakršenkoli, katerikoli: izogibati se slehernemu boju; sleherno pretiravanje pri tem je škodljivo; opustil je sleherno upanje / z oslabljenim pomenom: napadli so brez slehernega povoda; življenje prikazuje brez slehernega olepševanja ● knjiž. v njem je zamrla sleherna iskrica upanja zadnja; sam.: sleherni izmed nas je že doživel kaj podobnega ♪
  20.      slepár  -ja m (á) ekspr. kdor goljufa, vara: izogibaj se ga, slepar je; pretkan slepar ♪
  21.      slínež  -a m (ȋ) slabš. pretirano prijazen, priliznjen človek: tega slineža se marsikdo izogiba ♪
  22.      slóčiti  -im nedov. (ọ́ ọ̑) nar. kriviti, upogibati: sločiti telo; postarala se je in hrbet se ji sloči slóčiti se s prislovnim določilom biti, obstajati v obliki loka: korenina se sloči čez potok; oboki se sločijo nad hodnikom ♪
  23.      sopíhati  -am nedov. (í) 1. močno, sunkovito, glasno dihati: nosači so sopihali; podivjani živali sta sopihali in se napadali; sopihati od jeze, napora; pri hoji navkreber je močno sopihal / počasi so sopihali proti vrhu sopihajoč šli; vola sta ga lizala in zadovoljno sopihala sopla 2. ekspr. dajati sopihanju podobne glasove: stroji so brneli in sopihali / v dolini je težko sopihala jeklarna / vlak je sopihal mimo sopihajoč peljal sopiháje: sopihaje si je sezuval škornje; sopihaje teči sopihajóč -a -e: sopihajoč se pripogibati; sopihajoča lokomotiva; prisl.: sopihajoče teči ♪
  24.      soséska  -e ž (ẹ̑) 1. zaokrožen stanovanjski del v mestu z objekti, potrebnimi za vsakdanje življenje: zgraditi moderno sosesko; vrtec, šola in trgovina v soseski / stanovanjska soseska 2. kraj in bližnji kraji, s katerimi je ta navadno povezan: prodajati sadje po soseski; vsi v soseski so že obveščeni; najtrdnejša kmetija v soseski / tako dobrega studenca ni v vsej soseski daleč naokoli // prebivalci tega kraja in bližnjih krajev, ki so med seboj povezani: vsa soseska ga je imenovala s tem imenom; soseska se ga je izogibala 3. nekdaj skupnost upravičencev do skupnega premoženja ene ali več vasi: soseska je štela dvajset gospodarjev; izpolnjevati obveznosti do soseske / prositi sosesko za privoljenje / tako so sklenili na soseski na sestanku te skupnosti 4. rel. skupnost vernikov podružnice: oznaniti mašo za sosesko sv. Jurija ● star. živeti s kom v soseski biti sosed koga ♪
  25.      spáčenost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost spačenega: spačenost obraza / izogibal se je ljudi zaradi svoje spačenosti; telesna spačenost / ekspr. moralna spačenost pokvarjenost, izprijenost ♪

   1 20 45 70 95 120 145 170 195 220  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA