Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

odvraten (3)

1.      odvráten  -tna -o prid., odvrátnejši (ā) nav. ekspr. neprijeten, zoprn: odvraten človek; fant mu je bil od prvega dne odvraten / naložili so mu odvratno dolžnost; odvratna vsiljivost; odvratno vedenje; mrzlo, odvratno vreme // ogaben, gnusen: odvratno dejanje odvrátno prisl.: odvratno se vesti ♪
2.      nèodvráten  -tna -o prid. (ȅ-ā) zastar. neodvrnljiv, neizogiben: njegov odhod je bil neodvraten / neodvratna usoda ♪
3.      odvrátnež  -a m (ȃ) ekspr. odvraten človek: kakšen odvratnež ♪