Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

odritek (1)

1.      odrítek  -tka m (ȋ) 1. les. hlod iz spodnjega, najdebelejšega dela debla; koreničnik: obdelati odritek 2. nar. tolminsko kdor je kje nezaželen, odveč: če je hotel tudi on kaj reči, so ga zmerjali z odritkom / kot nagovor kaj pa delaš tukaj, odritek ♪