Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

odnos (76-100)



  1.      vzhódnoštájerski  -a -o prid. (ọ̑-) nanašajoč se na vzhodni del Štajerske: vzhodnoštajerska naselja / vzhodnoštajersko narečje
  2.      zahódnoslovénski  -a -o prid. (ọ̑-ẹ́) nanašajoč se na zahodni del Slovenije: zahodnoslovenski kraji / zahodnoslovenska narečja
  3.      zgódnost  -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost zgodnega: zgodnost cvetenja češenj / zaradi zgodnosti odhoda vlaka ga je zamudil / zgodnost ure / zgodnost krompirja; zgodnost ali poznost sort
  4.      živoródnost  -i ž (ọ̄) bot., zool. lastnost živorodnega: raziskovati živorodnost / živorodnost sesalcev
  5.      adiabáta  -e ž () fiz. krivulja, ki kaže odnos med prostornino in tlakom toplotno izoliranega sistema
  6.      afinitéta  -e ž (ẹ̑) 1. podobnost, sorodnost: med njima je fizična podobnost in duhovna afiniteta; prevajalčeva notranja afiniteta z avtorjem // nagnjenje, naklonjenost: čutiti afiniteto do abstraktnega slikarstva 2. kem. sila, ki veže atome v molekule: majhna afiniteta / lahke kovine imajo veliko afiniteto do kisika se z njim rade spajajo; afiniteta papirja za tiskarsko barvo ◊ geom. lastnost afino povezanih tvorb
  7.      aglomerát  -a m () petr. kamnina, ki jo sestavljajo drobci različnih kamnin: aglomerat in konglomerat; pren. aglomerat raznih gospodarskih dejavnosti; aglomerat narodnosti
  8.      alienírati  -am nedov. in dov. () knjiž. izgubljati svoje bistvo, odtujevati se: v kapitalističnih delovnih odnosih delavec alienira; človek se alienira v mehanizaciji življenja alieníran -a -o: alienirano delo
  9.      ambivalénten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ambivalenco: do drugih oseb ima ambivalenten odnos; ambivalentni značaj dubrovniške književnosti; ambivalentna osebnost
  10.      angažíranost  -i ž () zelo aktiven, dejaven odnos do česa, zavzetost: v drami je avtor pokazal svojo angažiranost v teh vprašanjih; aktivna, družbena, osebna angažiranost; angažiranost za politične probleme / ta film zahteva veliko emocionalne gledalčeve angažiranosti vključitve, vživetosti
  11.      antagonístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na antagonizem: antagonistični elementi v mednarodnih odnosih; dva antagonistična estetska nazora; antagonistični razredi v družbi; antagonistična sila ♦ anat. antagonistične mišice mišice, ki na istem organu opravljajo nasprotno funkcijo
  12.      antagonízem  -zma m () nasprotje, nasprotovanje zaradi različnih idej, koristi: generacijski, nacionalni, razredni antagonizem; antagonizmi v medsebojnih odnosih; antagonizem med socializmom in kapitalizmom
  13.      anti...  ali ánti... predpona v sestavljenkah () 1. za izražanje a) nasprotovanja, odpora: antiabsolutističen, antialkoholen, antifašist b) nasprotnega delovanja, učinkovanja: antifebrin, antitoksin c) nasprotnega položaja, gibanja v nasprotno smer: anticiklon, antipod, antipasat č) kontrasta, nasprotja: antihistoričen, antilogaritem, antitalent 2. za označevanje predhodnosti v času ali prostoru: antidatirati
  14.      ántiliteráren  -rna -o prid. (-) publ. ki opozarja na samostojnost ali večji pomen gledališke ustvarjalnosti v odnosu do napisanega dramskega teksta: gledališka dejavnost niha med ustaljenim in avantgardističnim antiliterarnim gledališčem
  15.      antoním  -a m () lingv. beseda z nasprotnim pomenom v odnosu do druge besede: antonim od bel je črn
  16.      ántropogeografíja  -e ž (-) veda, ki raziskuje odnose med človekom in naravo
  17.      apozícija  -e ž (í) lingv. samostalniški prilastek, zlasti sestavljeni, v istem sklonu kot odnosnica, pristavek
  18.      apozicionálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na apozicijo: apozicionalni odnos
  19.      aprióren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. dan neodvisno od izkustva: enostranski in aprioren odnos do problema; apriorne in izkustvene metode; njihova trditev je apriorna
  20.      apriorístičen  -čna -o prid. (í) ki ne upošteva izkustva: apriorističen odnos do stvarnosti; aprioristični predsodki; zavzemati aprioristično stališče apriorístično prisl.: sodil je aprioristično
  21.      asimilácija  -e ž (á) vključevanje v določeno okolje s prevzemanjem njegovih značilnosti, lastnosti: problem narodnostne asimilacije; asimilacija naseljencev v Ameriki; odpornost manjšine proti asimilaciji / asimilacija zamejskih Slovencev raznarodovanje // zbliževanje, izenačevanje: zaradi tesnih medsebojnih zvez je prišlo do gospodarske, duhovne in politične asimilacije; močna kulturna asimilacija med doslej tujima svetovoma / končal je svojo politično asimilacijo prilagajanjebiol. sprejemanje in spreminjanje hrane v organizmu lastne sestavine; usvajanje, prilikovanje; lingv. prilagoditev ene vrste glasov drugi, prilikovanje; ped. spajanje novih spoznanj s starimi
  22.      askét  -a m (ẹ̑) kdor se načelno strogo odreka užitkom, ugodnostim: bil je pravi asket; srednjeveški asketi; imel je obraz asketa ♦ rel. kdor skuša doseči krščansko popolnost
  23.      askéza  -e ž (ẹ̑) načelno strogo odrekanje užitkom, ugodnostim: brez askeze tega ne bi zmogel; iz uživaštva je šel v skrajno askezo; srednjeveška askeza / njegov obraz je kazal strogo askezo ♦ rel. prizadevanje za dosego krščanske popolnosti
  24.      áškrc  -a m () nar. vzhodnoštajersko 1. majhen kos, odrezek: aškrc platna 2. slabš. majhen človek, otrok: ta aškrc mi povzroča same skrbi
  25.      áta  -a tudi -e m (á) v družinskem okolju moški v odnosu do svojega otroka: ali je ata doma? pokliči ata h kosilu / kot nagovor ata, počakaj / stari ata stari oče, ded

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA