Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

odnos (51-75)



  1.      raznoródnost  -i ž (ọ̄) lastnost raznorodnega: raznorodnost prebivalstva / knjiž. raznorodnost pojavov raznovrstnost, mnogovrstnostzool. zaporedno menjavanje enospolnega zaroda z obojespolnim; heterogonija
  2.      razsódnost  -i ž (ọ́) sposobnost v težkem položaju razumno, premišljeno ravnati: manjka mu razsodnosti; izgubiti razsodnost; bolečine mu jemljejo, ekspr. zamegljujejo razsodnost; ekspr. odpovedala mu je zdrava razsodnost / delaj po svoji razsodnosti / knjiž. razsodnost duha
  3.      rôdnost  -i ž (ó) 1. sposobnost, da kaj rodi, daje plodove, sadeže: povečati rodnost trte; začetek rodnosti nasada ♦ agr. izmenična rodnost vsako drugo, tretje leto // redko rodovitnost, plodnost: rodnost njiv 2. število, ki pove, koliko (živih) otrok se rodi v letu na tisoč prebivalcev; nataliteta: rodnost narašča, pada; rodnost in smrtnost
  4.      samoródnost  -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost samorodnega: samorodnost nekaterih dreves / knjiž. samorodnost ljudstva avtohtonostmin. samorodnost zlata
  5.      sódnost  -i ž (ọ́) knjiž. sodna oblast: imeti, izvrševati sodnost ● zastar. človekova sodnost razsodnost
  6.      odnòs  -ôsa m (- -ó) knjiž. medsebojni odnos: soodnosi med stvarmi / očiten soodnos med količino mleka in krmljenjem medsebojna odvisnost
  7.      odnôsen  -sna -o prid. (-ō) knjiž. medsebojno odvisen: soodnosni pojavi ♦ filoz. soodnosni pojmi pojmi, ki so podrejeni skupnemu pojmu; lingv. soodnosne jezikovne prvine
  8.      odnôsje  -a s (-) knjiž. več medsebojnih odnosov, medsebojni odnosi: zapleteno medčloveško soodnosje
  9.      odnôsnica  -e ž (-) lingv. beseda, navadno zaimek v nadrednem stavku, ki kaže na vrsto odvisnika: soodnosnici čim tem
  10.      odnôsnost  -i ž (-ó) knjiž. dejstvo, da je kaj v medsebojnem odnosu: prikazovati soodnosnost človeka in jezika / ugotoviti soodnosnost med načinom dihanja in duševnim doživljanjem zvezo, povezavo
  11.      soródnost  -i ž (ọ̄) dejstvo, da je kaj s čim sorodno: ugotavljati sorodnost; sorodnost človeka z opicami / etnična, krvna sorodnost / sorodnost med jezikoma je očitna / duševna, miselna, oblikovna sorodnost; sorodnost nazorov, stališč / čutiti z otroki večjo sorodnost kakor z odraslimi / med tema gibanjema so razlike, pa tudi sorodnosti
  12.      staromódnost  -i ž (ọ́) ekspr. nemodernost, nesodobnost: staromodnost oblačenja / očitala jim je staromodnost in nerazgledanost
  13.      súperprevódnost  -i ž (-ọ̄) elektr. lastnost nekaterih kovin, da pri zelo nizki temperaturi izgubijo električno upornost; supraprevodnost: superprevodnost svinca
  14.      súpraprevódnost  -i ž (-ọ̄) elektr. lastnost nekaterih kovin, da pri zelo nizki temperaturi izgubijo električno upornost: supraprevodnost svinca
  15.      svobôdnost  -i ž (ó) stanje, lastnost svobodnega: zaveda se svoje svobodnosti; občutek svobodnosti / miselna, notranja svobodnost; svobodnost duha / svobodnost pri izbiri, v izbiri; svobodnost in nujnost / svobodnost oblike
  16.      svobôdnosten  -tna -o (ó) pridevnik od svobodnost: svobodnostne težnje
  17.      ugódnost  -i ž (ọ́) 1. lastnost, značilnost ugodnega: ugodnost občutka / izkoristiti ugodnost položaja / ugodnost obročnega odplačevanja 2. navadno s prilastkom kar je za koga ugodno: ta ugodnost še velja; imeti, priznati, uživati posebne, velike ugodnosti / carinske ugodnosti; materialne ugodnosti ◊ jur. klavzula največjih ugodnosti klavzula v mednarodnih trgovinskih pogodbah, ki zagotavlja državam podpisnicam enake pogoje pri trgovanju
  18.      ugódnosten  -tna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na ugodnost: ugodnostno doživljanje / ugodnostne stopnje / ugodnostni nakupi
  19.      usódnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost usodnega: usodnost napake, nepravilnega ravnanja / usodnost nekaterih dogodkov; ekspr. zavedala se je usodnosti svojega koraka / ljudje so čutili usodnost časa
  20.      usódnosten  -tna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na usodnost: romantično usodnostne zgodbe / usodnostna naključja usodnaknjiž., redko usodnostna vprašanja kake skupnosti vprašanja usode usódnostno prisl.: vse to je usodnostno vplivalo nanjo
  21.      vèčnárodnosten  -tna -o prid. (-á) ki ima več narodnosti, narodov: večnarodnostna država / večnarodnostna posadka
  22.      visokoródnost  -i ž (ọ̄) knjiž. visok, plemiški rod: postavljal se je s svojo visokorodnostjo
  23.      vzhódnosírski  -a -o prid. (ọ̑-) rel., v zvezi vzhodnosirski obred obred vzhodne katoliške cerkve v nekdanji vzhodni Siriji
  24.      vzhódnoslovánski  -a -o prid. (ọ̑-) nanašajoč se na vzhodne Slovane: vzhodnoslovanska plemena / vzhodnoslovanski jeziki
  25.      vzhódnoslovénski  -a -o prid. (ọ̑-ẹ́) nanašajoč se na vzhodni del Slovenije: vzhodnoslovenski kraji / vzhodnoslovenski tip hiše

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA