Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
odkritelj (2)
- odkrítelj -a m (ȋ) kdor kaj odkrije, iznajde: odkritelj cepiva proti rumeni mrzlici / ekspr.: iskalec in odkritelj novih poti; odkritelj resnice ♪
- odkríteljski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na odkritelje ali odkritje: odkriteljska strast / dosegel je odkriteljske uspehe ♪