Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
odij (290)
- ódij -a m (ọ́) knjiž. sovraštvo, nejevolja: ves odij v zvezi s tem bo padel nanj ♪
- cirílmetódijski -a -o prid. (ȋ-ọ́) nanašajoč se na slovanska apostola Cirila in Metoda: cirilmetodijske ideje / cirilmetodijske šole nekdaj šole, ki jih je ustanavljala narodnoobrambna Družba sv. Cirila in Metoda; cirilmetodijsko obdobje druga polovica 9. stoletja / Cirilmetodijsko društvo katoliških duhovnikov ♪
- internódij -a m (ọ́) bot. del stebla med dvema kolencema; člen, členek ♪
- kolódij -a m (ọ́) kem. raztopina nitrata celuloze v zmesi alkohola in etra: uporaba kolodija v medicini in fotografiji ♪
- kolódijski -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na kolodij: kolodijske barve / kolodijski bombaž ♪
- melodíja -e ž (ȋ) 1. muz. glasbena prvina, ki temelji na zaporednih odnosih med toni: v tej skladbi je melodija glavni nosilec izraza; ritem, melodija in harmonija // s prilastkom oblikovno in vsebinsko urejena skupina tonov, določenih po višini in trajanju: ta melodija je otožna, zategla / enoglasna, vodilna melodija; pren. melodija dolenjskega narečja 2. publ., s prilastkom krajša, navadno zabavna skladba: igrati, predvajati melodije / pevci zabavnih melodij 3. pesn., s prilastkom glasovi, zvoki sploh: melodija gozdov, vetra / slavčkove melodije ◊ lingv. stavčna melodija stavčna intonacija ♪
- melodíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na melodijo; melodičen: melodijski elementi skladbe / melodijski in spremljevalni instrumenti ♪
- monodíja -e ž (ȋ) muz., ob koncu 16. in v začetku 17. stoletja z generalnim basom spremljano solistično petje: za barok in baročno opero je značilno prevladovanje monodije nad polifonijo ♪
- nebódijetréba ž ed. neskl. (ọ́-ẹ́) pog., ekspr. nepriljubljena, nezaželena ženska: čimprej so se hoteli odkrižati te nebodijetreba ♪
- nebódijihtréba m mn. neskl. (ọ́-ẹ́) pog., ekspr. nepriljubljeni, nezaželeni ljudje: nekateri nebodijihtreba so hoteli vedeti, koliko vsa stvar stane; neskl. pril.: vznemirjali so ga nebodijihtreba komarji ♪
- nebódijihtréba ž mn. neskl. (ọ́-ẹ́) pog., ekspr. nepriljubljene, nezaželene ženske: te nebodijihtreba so ga kar naprej nadlegovale in motile pri delu ♪
- palinodíja -e ž (ȋ) lit. pesem, pesnitev, ki preklicuje prejšnjo pesem: napisal je več palinodij ♪
- parodíja -e ž (ȋ) 1. lit. delo, ki na posmehljiv, porogljiv način posnema zlasti vsebino drugega, resnega dela: napisati, objaviti parodijo; Robova parodija Jurčičevega Desetega brata; parodija na Prešernove verze 2. knjiž. posmehljivo, porogljivo posnemanje, oponašanje: tak stil je postal parodija samega sebe; humor brez parodije ♪
- plazmódij -a m (ọ́) zool. enocelični organizem, ki povzroča malarijo, Plasmodium: razmnoževanje plazmodija ♪
- pódij -a m (ọ́) vzvišen prostor, navadno iz desk; oder: stati na podiju; nizek podij / govorniški podij; podij za manekenke ♪
- prismodíja -e ž (ȋ) knjiž. prismodarija: kdo bi poslušal take prismodije / uganjati prismodije / kar je storil, je velika prismodija ♪
- prozodíja -e ž (ȋ) lit. nauk o dolžini zlogov in o naglaševanju v verzu: pravila prozodije / prozodija protestantske pesmi ♪
- psalmodíja -e ž (ȋ) rel. petje, recitiranje psalmov: poslušati psalmodijo; enolična psalmodija ♪
- psévdopódij -a m (ẹ̑-ọ́) nav. mn., biol. protoplazemski podaljšek pri enoceličarjih, ki omogoča gibanje in lovljenje hrane, panožica ♪
- rapsodíja -e ž (ȋ) 1. v stari Grčiji epska pesem rapsoda: peti, recitirati rapsodije 2. knjiž. literarno delo, ki na široko, oblikovno svobodno izraža zanos, navdušenje: njegova pesniška zbirka je prava rapsodija / rapsodija dvajsetega stoletja / roman obsega deset rapsodij tako napisanih delov 3. muz. zlasti instrumentalna skladba svobodne oblike, navadno na osnovi ljudskih glasbenih motivov: igrati rapsodijo; rapsodija za violino in klavir ♪
- ródij -a m (ọ́) kem. redka, trda žlahtna kovina bele barve, element Rh: uporaba rodija v elektrotehniki; rodij in platina ♪
- taksódij -a m (ọ́) vrtn. visoko parkovno drevo z iglami v dveh redeh; močvirska cipresa: taksodij in omorika ♪
- alód tudi alódij -a m (ọ̑; ọ́) zgod. dedna zemljiška posest fevdalcev, prosta vseh obveznosti: pridobiti alod; lastniki svobodnih alodov ♪
- alodiálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na alod, alodij: alodialna posest / alodialne zadeve ♪
- ambulánta -e ž (ȃ) 1. zdravstvena ustanova za bolnike, ki lahko sami hodijo na preglede ali zdravljenje: ambulanta je odprta dopoldne; obratna, splošna, šolska, zobna ambulanta // žarg. zdravniški pregled v ambulanti: brezplačna ambulanta 2. seljiva vojna bolnišnica: štabna ambulanta // redko rešilni avtomobil: z ambulanto Rdečega križa je prihitel tudi gasilni avtomobil ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226