Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
oddih (43) 
- oddíh -a m (ȋ) 1. vdih ali izdih med kakim dejanjem, zlasti hojo, pitjem, govorjenjem: piti brez oddiha 2. kratka prekinitev dela, gibanja zaradi umiritve dihanja: kratek oddih med delom / minuta oddiha // navadno daljša prekinitev kake dejavnosti zaradi duševne ali telesne sprostitve: želeti si oddiha; potrebovati oddih; prekratek, prijeten oddih / nedeljski, popoldanski oddih // knjiž. letni dopust: preživeti oddih na morju; na oddih hodijo v gore / letni oddih ● redko ta misel mu ne da oddiha miru; star. brez oddiha ga preganjajo neprenehoma; brati za oddih za
razvedrilo; dom oddiha počitniški dom ◊ šport. aktivni oddih med katerim se človek za razvedrilo ukvarja s kako dejavnostjo ♪
- oddíhati se -am se in oddíhati si -am si nedov. (ȋ) knjiž. oddihovati se, oddihavati se: večkrat je postal in se oddihal / ekspr. oddihati se od dela, truda odpočivati se ♪
- oddihávati se -am se in oddihávati si -am si nedov. (ȃ) 1. med kakim dejanjem, zlasti hojo, pitjem, govorjenjem, večkrat (globoko) vdihniti ali izdihniti: skoraj po vsakem stavku se je oddihaval 2. umirjati dihanje s kratkim prenehanjem dela, gibanja: po vsaki vzpetini se je dolgo oddihaval // ekspr. počivati, odpočivati se: oddihavati se od dela; skoraj dve uri se je oddihaval ♪
- oddihljáj stil. oddíhljaj -a m (ȃ; ȋ) 1. (globok) vdih ali izdih: bolnikovi oddihljaji so postajali vedno krajši in redkejši 2. zastar. oddih, počitek: pot sta nadaljevala po kratkem oddihljaju / na oddihljaj hodi na morje na letni dopust ♪
- oddihováti se -újem se in oddihováti si -újem si nedov. (á ȗ) 1. med kakim dejanjem, zlasti hojo, pitjem, govorjenjem, večkrat (globoko) vdihniti ali izdihniti: govornik je jecljal in se oddihoval; pil je v dolgih požirkih in se zraven oddihoval / globoko se oddihovati 2. umirjati dihanje s kratkim prenehanjem dela, gibanja: sedla je na skalo in se oddihovala; na klancu sta se vola morala oddihovati // ekspr. počivati, odpočivati se: dobri dve uri so se oddihovali; oddihovati se od dela, med delom, pri delu ● knjiž. delo na polju se oddihuje ponehuje, se končuje; knjiž., ekspr. večina delavcev je šla na morje, le malo se jih bo oddihovalo
doma preživljalo letni dopust oddihujóč se -a -e in oddihujóč si -a -e: oddihujoč se so obstali ♪
- aktíven -vna -o prid., aktívnejši (ȋ) 1. ki kaj dela; dejaven, delujoč: biti aktiven član skupnosti; družbeno aktiven človek / aktivna koeksistenca med narodi; morska voda je zelo aktivna / aktivno znanje tujega jezika znanje, ki omogoča ustno in pismeno izražanje v njem // delaven, prizadeven: odbor je bil premalo aktiven; biti aktiven na več področjih; še vedno je aktiven kot organizator in predavatelj; učenci so pri pouku aktivni sodelujejo, so razgibani 2. ki je v rednem delovnem razmerju: ali je še vedno aktiven ali je že v pokoju? / aktivni oficir / biti v aktivni službi Jugoslovanske ljudske armade ◊ ekon. aktivni denar denar, ki ne leži v blagajnah, ampak je v prometu; aktivna bilanca bilanca s presežkom; geogr. aktivni ognjenik ognjenik, ki še bruha; jur. aktivna volilna pravica pravica glasovanja; kem. aktivno oglje oglje, ki močno adsorbira; šport. aktivni oddih oddih, med katerim se človek za razvedrilo ukvarja s kako dejavnostjo; teh. žična zveza od priključka do aktivnih delov aparata aktívno prisl.: aktivno obvladati nemščino; aktivno podpirati osvobodilno gibanje; aktivno sodelovati v organizaciji ♪
- čáša -e ž (á) 1. knjiž. boljši kozarec kelihaste oblike: kristalna, srebrna čaša // vsebina čaše: izpiti čašo do dna / pesn. čaša ljubezni 2. raba peša kozarec sploh: čaše žvenkečejo; napolniti čašo; čaša vina ● vznes. dvigniti čašo nazdraviti; ekspr. zvrniti čašo izpiti brez oddiha ◊ bot. (cvetna) čaša zunanji listi dvojnega cvetnega odevala ♪
- dúškati -am nedov. (ȗ) redko oddihovati se, oddihavati se: sredi stopnic je postal in duškal // počivati: ljudje navadno duškajo pri tem studencu; duškali so v gostilni pod klancem / ekspr. snežni metež je za hipec duškal prenehal ♪
- gnáti žênem nedov., stil. ženó (á é) 1. delati, povzročati, da se kaj giblje, premika: motor žene črpalko; veter žene jadrnico; voda žene mlinsko kolo; elektrika žene stroj / predica žene kolovrat / ekspr., z oslabljenim pomenom: pridno je gnal koso kosil; ribiči so krepko gnali vesla veslali / ekspr. burja žene oblake, valove // delati, povzročati, da se kaj zelo hitro giblje, premika: neusmiljeno je gnal konja; ekspr. gnal je avto proti morju; nepreh. z vso silo je gnal; ekspr. gnala sta se, da se je kadilo za njima / sivi oblaki so se gnali od juga / ekspr. sovražnika smo gnali noč in dan preganjali, zasledovali 2. delati, povzročati, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: gnati živino na pašo, v planino / oče je gnal vola na semenj; gnati kravo k biku / ekspr. videl je, kako so jih gnali na morišče 3. nav. ekspr. delati, povzročati, da mora biti kdo
zelo aktiven: k tebi ne pridemo delat, ker nas preveč ženeš; celo otroke ženejo k težkemu delu; gnal ga je od jutra do večera // delati, povzročati, da pride kdo v določeno stanje: glad žene ljudi v obup; ne vem, kaj jih je gnalo v smrt / radovednost, strast, želja jo je gnala naprej; pojdi, kamor te srce žene / brezoseb. zločinca žene na kraj zločina 4. ekspr. kar naprej govoriti, ponavljati: ženske so gnale svoj očenaš / godci ves čas ženejo isto melodijo / zmeraj žene (eno in) isto 5. delati brste; brsteti: drevje že žene; kal žene / veje na stari češnji ne ženejo več // v zvezi z v razvijati se, rasti: ajda žene v cvet; žita ženejo v klas ● ekspr. stvar so gnali predaleč pretiravali so; ekspr. ta človek žene vse na nož vse obravnava s prepirom; ekspr. gnati vik in krik zelo se razburjati za kaj; star. sosed je gnal vso stvar na pravdo predal sodišču, tožil; preveč si ženeš k srcu preveč se žalostiš, vznemirjaš ◊ agr. drevje žene v les
bujno raste, a malo rodi; med. bolnika žene na blato, na vodo prepogosto si mora izpraznjevati črevesje, mehur gnáti se ekspr. 1. izredno si prizadevati za kaj: gnal se je brez oddiha, da bi preživel družino; gnati se z delom, učenjem; preveč se ženeš; za doto se ne bom gnal 2. s težavo hoditi, se premikati: drug drugega sta podpirala in se gnala proti domu; utrujeno so se gnali naprej ženóč -a -e: mimo so hodili kmetje, ženoč živino na semenj gnán -a -o: sneg, gnan od burje; žival, gnana od nagona samoohranitve ♦ teh. gnano kolo kolo, ki ga kdo ali kaj žene; mehanično, ročno, strojno gnana naprava ♪
- interválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na interval: intervalno razmerje / intervalni razpon ♦ šport. intervalno treniranje treniranje tekačev z določenimi presledki za oddih ♪
- izpíti -píjem tudi spíti spíjem dov. (í) 1. s pitjem zaužiti vso tekočino: vina niso izpili, čeprav so ga plačali; izpij, potem greva na pot; pren. izpiti ljubezen // s pitjem zaužiti sploh: izpiti požirek vina; izpiti polno skodelico mleka brez oddiha / izpiti na čast z izpitjem kozarca alkoholne pijače počastiti koga, na zdravje z izpitjem kozarca alkoholne pijače zaželeti komu srečo, zdravje 2. s pitjem napraviti, da v čem ni več določene tekočine: ta žival žrtvi pregrizne vrat in ji izpije kri / izpiti kozarec; pren., pesn. žalost mu je izpila vse moči ∙ izpiti kozarec na dušek, v dušku ne da bi se vmes oddahnil // knjiž. posušiti, izsušiti: sonce je izpilo meglo / suša je izpila studenec // ekspr. izčrpati, oslabiti: delo ga je izpilo / bolezen je izpila njegova lica izpít tudi spít -a -o: izpit človek; izpiti kozarci; bledi, izpiti obrazi; izpito
vino; izpit od dela ♪
- kozárček -čka m (ȃ) manjšalnica od kozarec: razbiti kozarček / kozarček slivovke / kozarček je hitro izpil / povabim te na kozarček / kozarček vloženih gobic ∙ ekspr. zvrniti kozarček izpiti brez oddiha ♪
- kozárec -rca m (ȃ) 1. majhna, navadno steklena posoda za pitje: naliti kozarec; prijel je (za) kozarec in pil; poln kozarec; žvenketanje kozarcev / kozarec mleka, vina, vode // vsebina kozarca: izpiti kozarec do dna // ekspr., v zvezi z na družabni sestanek ali pogovor, pri katerem se pije navadno alkoholna pijača: povabil ga je na kozarec 2. (večja) steklena posoda za shranjevanje živil: kozarce hermetično zapreti; vložiti sadje v kozarce; kozarec marmelade / navadni, patentni kozarci; kozarci za vlaganje ● ekspr. kozarca se ne brani rad ima alkoholno pijačo; vznes. dvigniti kozarec nazdraviti; ekspr. pridno prazni kozarce pije, navadno vino; ekspr. zvrniti kozarec izpiti brez oddiha; šalj. globoko je pogledal v kozarec opil se je; ekspr. članek je povzročil vihar v kozarcu vode veliko neupravičeno razburjenje ♪
- metóda -e ž (ọ̑) navadno s prilastkom oblika načrtnega, premišljenega dejanja, ravnanja ali mišljenja za dosego kakega cilja; način, postopek: izpopolniti, odkriti novo metodo; te metode so nezanesljive, zamudne; metode obveščanja, zdravljenja / analitična, eksperimentalna metoda; za nazoren pouk uporabljajo avdiovizualno metodo; knjiž. deduktivna metoda; primerjalna, statistična metoda; raziskovalne, učne metode / učiti po zastarelih metodah / delovne metode ♦ filoz. fenomenološka metoda; ped. direktna metoda učenje tujega jezika brez uporabe maternega jezika; metoda demonstracije; psih. metoda introspekcije; šol. črkovalna, glasovalna metoda; globalna ali celostna metoda; konverzacijska metoda; šport. intervalna metoda treniranja treniranje tekačev z določenimi presledki za oddih // nav. ekspr. določeno dejanje, ravnanje ali mišljenje sploh: to so čudne
metode; demokratične, revolucionarne metode; s tako metodo ne bo prišel daleč / diplomatske, gangsterske metode / v tem delu ni nobene metode nobenega reda, sistematičnosti ♪
- mórje -a stil. morjé -á s (ọ̑; ẹ̑) 1. slana voda, ki napolnjuje vdolbine med celinami: odpluti na morje; reka se izliva v morje; vreči kaj v morje; vojskovati se tudi na morju; jadrati po morju; globoko, plitvo morje; potopljen na dno morja; gladina, globina morja; vihar na morju; prevoz po morju; življenje v morju; globok, velik kot morje / veter z morja / tisoč metrov pod morjem pod morsko gladino / ekspr.: včeraj so potisnili v morje novo ladjo splavili; potovati po suhem in po morju // tudi mn. del te vode, navadno v večjih zalivih ali ob obrežju: morje je bilo sivo; morje se leskeče; morje narašča, pljuska ob obalo, valovi; pozna vsa morja; mirno, modro, razburkano, valovito, viharno morje; vinogradi ob morju / južna morja / odšli so spet k morju / Baltiško, Črno, Jadransko, Sredozemsko morje // ta voda kot prometna pot: morje je postalo odprto / država nima izhoda na morje / pesn.
Morja široka cesta peljala me je v mesta (F. Prešeren) 2. morje z obalo kot prostor za oddih: iti, odpotovati na morje; bili smo na morju; izlet na morje; vikend na morju / prihajamo z morja // pog. letovanje ob morju: sit sem morja; dva tedna morja imam zadosti 3. pog. morska voda: morje razjeda železo; napil se je morja / slano morje 4. ekspr., s prilastkom velika količina, množina: morje cvetov; tam za morjem hiš; govori morju ljudi / morje zastav je krasilo ulice / porabiti morje črnila; preliti morje solz zelo veliko / stal je v morju sončne svetlobe / morje bridkosti, trpljenja, veselja; potapljati se v morju greha // kar se pojavlja v veliki količini, množini: ajdovo morje; megleno morje; iz nepreglednega morja so kipela slemena hribovja; okrog in okrog je snežno morje; žitno morje valovi / vsemirsko morje 5. ekspr., v prislovni rabi, z rodilnikom izraža veliko količino: morje jih je; morje besed; prišlo je morje ljudi;
izdelanih je bilo morje osnutkov / ne vidi nobene poti v morju možnosti ● ekspr. ribiča je vzelo morje utonil je v morju; pog. iti čez morje oditi v čezmorsko deželo, navadno kot izseljenec na delo; ekspr. vodo v morje nositi delati kaj odvečnega, nesmiselnega; ekspr. v morje vreči proč vreči; ekspr. v morju je našel svoj grob utonil je v morju; ekspr. utoniti v nemškem, tujem morju postati sestavni del nemškega, tujega naroda in prenehati se šteti za pripadnika svojega naroda; publ. prosto ali svobodno morje z istimi pravicami dostopno vsem državam; ekspr. široko morje ki je stran od obale, zalivov in otokov; ekspr. kraljica morja Benetke; pomoč je zalegla toliko kot kaplja v morje nič; zelo malo; preg. hvali morje, a drži se brega ne izpostavljaj se brez potrebe nevarnostim ◊ geogr. obrežno ali litoralno morje stransko morje, ki se vleče vzdolž obrežja celine in ki ga proti odprtemu morju omejujejo otoki ali polotoki; odprto morje
ki je stran od obale, zalivov in otokov; sredozemsko morje ki je zajedeno globoko v celino in povezano z oceanom z ozkimi prelivi; stransko morje ki se z odprtega morja zajeda v celino; kipenje morja udarjanje valov ob morsko obalo; geol. brakično morje v katerem se mešata morska in sladka voda; jur. notranje morje zelo velik morski zaliv, ki je pod oblastjo države, kateri pripada obala; obalno morje del morja, ki je pod izključno oblastjo države, kateri pripada obala; odprto morje ki je z istimi pravicami dostopno vsem državam; teritorialno morje zunanji del obalnega morja; navt. mrtvo morje ♪
- nedélja -e ž (ẹ́) sedmi dan v tednu, namenjen zlasti oddihu: jutri bo nedelja; ob nedeljah in praznikih je odhajal v planine; proslava bo v nedeljo, 9. februarja; v nedeljo zjutraj bom odšel na pot; vsako nedeljo pride na obisk; zadnja nedelja v mesecu / danes je lepa sončna nedelja // ekspr. dan, ki je po čem tak kot nedelja: doma je bil zanj vsak dan nedelja ● nar. lepa nedelja žegnanje, proščenje; star. sedem nedelj star otrok tednov; ni vsak dan nedelja človek (pri delu) nima vedno uspeha; preg. kdor se v petek smeje, se v nedeljo joka ◊ etn. Martinova nedelja nedelja 11. novembra ali prva po njem; pustna ali debela nedelja nedelja pred pustnim torkom; rel. bela nedelja prva nedelja po veliki noči; cvetna nedelja zadnja nedelja pred veliko nočjo ♪
- nedéljski -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na nedeljo: nedeljsko jutro / nedeljski izlet, oddih / nedeljska izdaja časopisa; nedeljska obleka / šalj. nedeljski lovec neizkušen, nespreten; ekspr. nedeljski planinec, voznik ♦ astr. nedeljska črka črka izmed prvih sedmih črk latinske abecede, ki pove, na kateri datum pride prva nedelja v letu; rel. nedeljska maša; šol. nedeljska šola v 19. stoletju šola ob nedeljah kot nadomestilo osnovne ali strokovne šole 2. prazničen: vas je bila vsa nedeljska / vsi so nedeljske volje ♪
- obstájati 2 -am nedov. (ā) star. ustavljati se: obstajal je in se oddihoval; v njegovi gostilni so obstajali lovci ♪
- oddúšek -ška m (ȗ) 1. oddušnik: skozi oddušek v zidu je prihajalo le malo svetlobe / zastar. našel je ozek oddušek in se splazil skozenj luknjo, preduh 2. star. počitek, oddih: po težkem delu so bili potrebni nekoliko odduška ● knjiž. dati odduška svoji jezi, veselju duška; knjiž., ekspr. steklenico je izpraznil brez odduška ne da bi se bil vmes oddahnil ♪
- odmòr -ôra m (ȍ ó) 1. čas med delovnim časom, namenjen sprostitvi, malici: podaljšati, skrajšati odmor; oditi malicat med odmorom; polurni odmor; začetek odmora // šol. čas med koncem ene učne ure in začetkom druge: bil je odmor in učenci so se zbirali na hodniku; pisati naloge v odmoru, med odmorom / glavni odmor // čas med enim delom predstave, prireditve in začetkom drugega: odmor je po drugem dejanju; obiskati igralce med odmorom; odmor na koncertu 2. premor: odmori so dajali izrečenim mislim poseben poudarek; odmori iz zadrege / opolnoči so godci napravili odmor ● knjiž. potreben je odmora počitka, oddiha; redko delati brez odmora oddiha; knjiž., redko letni odmor letni dopust ◊ lit. odmor krajša prekinitev v verznem ritmu, stavku; voj. na mestu odmor izraža povelje za stanje, pri katerem je ena noga nekoliko skrčena ♪
- péstovati -ujem in pestováti -újem nedov. (ẹ́; á ȗ) 1. držati, imeti koga v naročju: pestovati bratca; dedek je pestoval vnuka; otrok pestuje medvedka, punčko; pestovati in ujčkati / pestovati koga na kolenih // držati, imeti v naročju sploh: nežno je pestovala fantovo glavo / ekspr. pestovati puško, torbico 2. ekspr. ohranjati kaj v določenem položaju, na določenem mestu sploh; držati: nekaj časa je pestoval skodelico kave, potem je odgovoril / v rokah je pestoval kozarec / pestovati glavo med rokami // skrbno, previdno držati: pestovati zlomljeno roko; z dlanjo pestovati komolec 3. ekspr. zelo, pretirano skrbeti za koga: doma so ga pestovali, zato je tako razvajen / novi šef nikogar ne pestuje; pren. življenje ga ni pestovalo 4. knjiž. ohranjati, negovati: pestovati stare navade, običaje / pestovati domačnost kuhinje 5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga
določa samostalnik: pestovati bolečino, jezo, lenobo; dolgo je pestoval misel na drugo službo; v sebi je pestoval občutek krivice / to željo sem pestoval le v mislih ● ekspr. zelo pestuje svoj prehlad zelo, pretirano skrbno (si) ga zdravi; knjiž. v koči so eno uro pestovali svojo utrujenost so utrujeni eno uro počivali, se oddihovali; evfem. pri sosedovih bodo pestovali soseda bo rodila péstovati se, in pestováti se 1. biti, sedeti komu v naročju: že spet se pestuješ / ta otrok bi se samo pestoval 2. ekspr., redko biti, zadrževati se kje: pestovati se na peči, po postelji pestujóč -a -e: pred hišo je sedel ded, pestujoč vnukinjo ♪
- počítnice -ítnic ž mn. (ȋ) čas med dvema šolskima letoma, polletjema, ko ni pouka, predavanj: počitnice trajajo dva meseca; začele so se počitnice; v počitnicah, med počitnicami veliko potuje / poletne, zimske počitnice; raba peša velike počitnice poletne (šolske) počitnice / šolske počitnice // dopust, oddih: imeti, vzeti si tri tedne počitnic / oditi na počitnice; poceni počitnice v gorah ♪
- počiválo -a s (á) redko počivalnik, počivališče: oddihovati se na počivalih ♪
- predàh -áha m (ȁ á) 1. kratka prekinitev govorjenja, petja zaradi umiritve dihanja: predah med govorjenjem / po kratkem predahu je pevec pel dalje 2. knjiž. navadno daljša prekinitev kake dejavnosti zaradi duševne ali telesne sprostitve; oddih: podaljšati, potrebovati predah / po predahu je spet lahko delal 3. knjiž. čas med koncem in ponovnim nastopom kakega dejanja, pojava; premor: po nekajletnem predahu je društvo spet začelo delovati / predah med zimsko in poletno sezono so porabili za obnovo hotela / v boju za dobrine so le vmesni predahi, nikoli pa ta boj ne zamre časovni presledki ● knjiž. delati, govoriti brez predaha neprenehoma ♪
- predíh -a m (ȋ) 1. kratka prekinitev govorjenja, petja zaradi umiritve dihanja: pri branju narediti za vejico predih / po kratkem predihu je pel dalje 2. knjiž. navadno daljša prekinitev kake dejavnosti zaradi duševne ali telesne sprostitve; oddih: privoščiti si predih; ni časa za predih 3. knjiž. čas med koncem in ponovnim nastopom kakega dejanja, pojava; premor: sovražnik je izkoristil predih za pripravo na nov napad; to delo je pisatelj napisal v predihu med obsežnejšimi teksti / po petih desetletjih prediha je nastopilo novo obdobje v umetniškem ustvarjanju ● knjiž. delati, govoriti brez prediha neprenehoma ♪
1 26 
