Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
oda (93-117) 
- kokodájs medm. (ȃ) posnema glas kokoši, zlasti ko znese jajce: kokodajs, kokodajs, se oglašajo kokoši ♪
- kokodájsa -e ž (ȃ) šalj. kokoš: kokodajse slabo nesejo; lisica je zavila vrat naši kokodajsi ♪
- kokodájsanje -a s (ȃ) glagolnik od kokodajsati: kokodajsanje se je malo poleglo ♪
- kokodájsati -am nedov. (ȃ) 1. oglašati se z glasom kokodajs: kokoši so začele glasno kokodajsati 2. nizko veliko in glasno govoriti: ženske so žlobudrale in kokodajsale, da ni bilo ne konca ne kraja // govoriti sploh: kar naprej ji je kokodajsal, da se mož ne bo več vrnil ♪
- kokodájska -e ž (ȃ) 1. šalj. kokoš: lisica je odnesla še eno kokodajsko 2. slabš. ženska, ki veliko in glasno govori: srečal je tisto zoprno kokodajsko ♪
- kokodájskati -am nedov. (ȃ) ekspr. kokodakati, kokodajsati: kokoši vsevprek kokodajskajo / nehaj že kokodajskati, kdo te bo le poslušal ♪
- kokodájsniti -em dov. (á ȃ) 1. oglasiti se z glasom kokodajs: kokoši so preplašeno odskočile in kokodajsnile 2. nizko reči, povedati: kaj bo, so kokodajsnile ženske ♪
- kokodák -a m (ȃ) posamezen glas pri kokodakanju: kokošji kokodak // redko kokodakanje: zbudil ga je glasen kokodak ♪
- kokodák medm. (ȃ) posnema glas kokoši, zlasti ko znese jajce: z dvorišča se oglaša kokoš: kokodak, kokodak ♪
- kokodákanje -a s (ȃ) glagolnik od kokodakati: slišati je bilo kokodakanje kokoši / tega njenega kokodakanja je že pošteno sit ♪
- kokodákati -am nedov. (ȃ) 1. oglašati se z glasom kokodak: kokoši so kokodakale na dvorišču 2. nizko veliko in glasno govoriti: nehajte že kokodakati, kdo vas bo le poslušal kokodakajóč -a -e: kokoši so se kokodakajoč razbežale ♪
- komóda tudi kómoda -e ž (ọ̑; ọ̑) nizka omara s predali za shranjevanje perila, predalnik: vzeti perilo iz komode; starinska komoda ♪
- kruhodajálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) star. delodajalec: sprl se je s svojim kruhodajalcem ♪
- krvodajálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor da, daje kri: zbralo se je veliko prostovoljnih krvodajalcev ♪
- krvodajálka -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od krvodajalec: že več let je krvodajalka ♪
- krvodajálski -a -o [ls in u̯s] prid. (ȃ) nanašajoč se na krvodajalce ali krvodajalstvo: organizirati krvodajalsko akcijo / krvodajalska izkaznica, značka ♪
- krvodajálstvo -a [ls in u̯s] s (ȃ) dejavnost krvodajalcev: krvodajalstvo se je v zadnjem času zelo razmahnilo; organizatorji krvodajalstva ♪
- kúpoprodája -e ž (ȗ-ȃ) ekon. izmenjava pravice do lastništva s plačilom te pravice: mednarodna kupoprodaja / kupoprodaja deviz ♪
- kúpoprodájen -jna -o prid. (ȗ-ȃ) nanašajoč se na kupoprodajo: kupoprodajni odnosi / kupoprodajne špekulacije / kupoprodajna pogodba ♪
- lagóda tudi lágoda -e ž (ọ́; á) knjiž. lagodnost, udobnost: miselna lagoda / množica potnikov je navalila v vagon in konec je bilo dotedanje lagode ♪
- lobôda -e ž (ó) bot. rastlina z različno oblikovanimi listi in majhnimi cveti v socvetjih, Atriplex: šopi kopriv in lobode ob poti / vrtna loboda kulturna ali divja rastlina z užitnimi listi, Atriplex hortensis ♪
- málodanè prisl. (á-ȅ) knjiž. skoraj: igra je malodane pri kraju; malodane vsi so proti ♪
- maloprodája -e ž (ȃ) trg. prodaja na drobno: kmetijska zadruga se ukvarja tudi z maloprodajo vina / cena izdelka v maloprodaji / stvar se prodaja v maloprodajah v trgovinah na drobno ♪
- maloprodájen -jna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na maloprodajo: maloprodajni prometni davek; maloprodajna cena cena na drobno / trgovsko podjetje z razširjeno maloprodajno mrežo / maloprodajna trgovina ♪
- merodájen -jna -o prid., merodájnejši (á ā) pisar. 1. pristojen, pooblaščen: merodajni organi; za to stvar je merodajno sodišče / resolucijo so poslali na merodajno mesto 2. v povedni rabi bistven, odločilen: za sestavo moštva so merodajni rezultati; ime vendar ni merodajno / merodajna je volja staršev / on je med voditelji najbolj merodajen merodájno prisl.: on je merodajno vplival na razplet dogodkov; sam.: od merodajnih še niso dobili navodil ♪
1 18 43 68 93 118 143 168 193 218 
