Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

oda (68-92)



  1.      gospodárnosten  -tna -o prid. (á) nanašajoč se na gospodarnost: gospodarnostni ljudje / gospodarnostna izraba goriva / po gospodarnostnem načrtu računajo na boljšo letno zasedbo hotela gospodarskem
  2.      gospodárski  -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na gospodarstvo: a) močen gospodarski center; gospodarski napredek; težaven gospodarski položaj; gospodarski pomen turizma; gospodarski razvoj države; gospodarski stiki; gospodarska velesila / gospodarski polom; dvig gospodarske aktivnosti; gospodarska blokada; nastopila je gospodarska kriza; gospodarske težave; gospodarska zaostalost / gospodarsko in kulturno sodelovanje / gospodarska dejavnost; gospodarska statistika b) gospodarski načrt, ukrep; gospodarski strokovnjak; gospodarska oblast / gospodarska politika, reforma, ureditev / gospodarski ciklus ciklus, ki obsega gospodarski razvoj in nazadovanjeekon. gospodarski potencial zmogljivost gospodarstva glede na razpoložljivi kapital, delovno silo in tehnično znanje; gospodarski sistem sistem, po katerem so gospodarske enote povezane v narodno gospodarstvo kot celoto; gospodarska avtarkija; gospodarska enota osnovna organizacijska tvorba v gospodarstvu; gospodarska organizacija samoupravna enota v gospodarstvu; gospodarska zbornica javnoupravni organ, ki zastopa interese gospodarskih dejavnosti; gospodarsko načelo načelo, da se z najmanjšimi sredstvi doseže določen uspeh ali z določenimi sredstvi najboljši uspeh c) stanovanjska hiša z gospodarskimi poslopji 2. redko gospodaren, varčen: zelo skrben je in gospodarski gospodársko prisl.: gospodarsko močni kraji; gospodarsko razvita dežela; gospodarsko neaktivno prebivalstvo
  3.      gospodárskopolítičen  -čna -o prid. (á-í) nanašajoč se na gospodarsko politiko: tako odločitev so narekovali gospodarskopolitični oziri; gospodarskopolitični ukrepi
  4.      gospodárstven  -a -o prid. () star. 1. gospodarski: napredovali so tudi na gospodarstvenem področju 2. gospodaren: gospodarstven človek
  5.      gospodárstvenik  -a m () strokovnjak za gospodarska vprašanja: sestali so se politiki in gospodarstveniki; bil je znan kot dober gospodarstvenik
  6.      gospodárstvenost  -i ž () star. gospodarnost: njegova gospodarstvenost je splošno znana
  7.      gospodárstvo  -a s () 1. proizvajanje, razporejanje in uporaba materialnih dobrin: obnoviti, razvijati gospodarstvo; voditi gospodarstvo v državi; narodno, svetovno gospodarstvo; gospodarstvo posameznih dežel; decentralizacija, organizacija gospodarstva; posamezne panoge gospodarstva; problematika, struktura, zmogljivost gospodarstva; dohodki iz gospodarstva; kriza v gospodarstvu / državno gospodarstvo // s prilastkom določeno področje v takem proizvajanju: energetsko, gozdno, lesno, vodno gospodarstvo / stanovanjsko gospodarstvo / Gozdno gospodarstvo Nazarje // s prilastkom organizacija proizvajanja, razporejanja in uporabe materialnih dobrin: sistem dirigiranega gospodarstva; načrtno gospodarstvo / družbeno, kapitalistično, socialistično gospodarstvo 2. redko posestvo, kmetija: gospodarstvo je prevzel najstarejši sin / ostal je doma in se ukvarja z gospodarstvom z obdelovanjem kmetijeagr. dvopoljno, enopoljno gospodarstvo; ekon. blagovno, denarno gospodarstvo; ekstenzivno gospodarstvo; menjalno gospodarstvo ki temelji na menjavi gospodarskih dobrin; naturalno gospodarstvo v katerem se ne uporablja denar
  8.      gózdnogospodárski  in gôzdnogospodárski -a -o prid. (ọ̑-á; ó-á) nanašajoč se na gozdno gospodarstvo: gozdnogospodarski načrt; gozdnogospodarska politika
  9.      heksóda  -e ž (ọ̑) elektr. elektronka s šestimi elektrodami
  10.      hlódar  in hlodár -ja m (ọ̑; á) gozd. delavec, ki dela, napravlja hlode in drug okrogel les
  11.      hlódarka  -e ž (ọ̑) les. vsaka od desk, ki so zložene v obliki hloda, iz katerega so nažagane
  12.      hlódast  -a -o prid. (ọ̑) ki je iz hlodov: hlodasta stena
  13.      izglódati  -am tudi -glójem tudi izglôdati -am tudi zglódati -am tudi zglójem tudi zglôdati -am dov., izglódaj izglódajte tudi izglóji izglójite tudi izglôdaj izglôdajte tudi izglodájte tudi zglódaj zglódajte tudi zglóji zglójite tudi zglôdaj zglôdajte tudi zglodájte; tudi izglodála tudi zglodála (ọ́; ó) 1. glodajoč pojesti: pes je izglodal kosti; volkovi so izglodali živali do kosti / voda je izglodala breg izpodjedla, odnesla; pren., knjiž. bolezen ji je izglodala telo // z glodanjem narediti, izoblikovati: miši so izglodale luknjo v omaro; pren., ekspr. skrb ji je izglodala brazde na čelu 2. ekspr. z (dolgotrajno) uporabo poškodovati, uničiti: dež in veter sta izglodala napise; podplati se počasi izglodajo izglódan tudi izglôdan tudi zglódan tudi zglôdan -a -o: izglodane stopnice; izglodano zrno
  14.      izkokodákati  -am in skokodákati -am dov. () nizko reči, povedati: vsem izkokodakaj, da sem to storil jaz
  15.      izpodglódati  -am tudi -glójem tudi izpodglôdati -am tudi spodglódati -am tudi -glójem tudi spodglôdati -am dov., izpodglódaj izpodglódajte tudi izpodglóji izpodglójite tudi izpodglôdaj izpodglôdajte tudi izpodglodájte tudi spodglódaj spodglódajte tudi spodglóji spodglójite tudi spodglôdaj spodglôdajte tudi spodglodájte; tudi izpodglodála tudi spodglodála (ọ̑; ó) z glodanjem od spodaj poškodovati, uničiti: miš izpodgloda korenine; izpodglodati drevo / vlaga je izpodglodala barako izpodglódan tudi izpodglôdan tudi spodglódan tudi spodglôdan -a -o: izpodglodano drevo
  16.      jágoda  -e ž (á) 1. nizka rastlina s trojnatimi listi in belimi cveti ali njen rdeči sad: tukaj rastejo jagode; nabirati jagode; okopavati, saditi jagode; debele, zrele jagode; kot jagoda rdeče ustnice / gozdne jagode; vrtne jagode gojene, z debelejšimi sadovi / košarica rdečih jagod 2. droben okrogel sad: odstraniti gnilo jagodo iz grozda; osmukati jagode; bezgove, brinove, češminove, šipkove jagode; grozdne ali vinske jagode; grm z jagodami v visečih grozdkih / črne jagode borovnice 3. jagodi podoben droben okrogel predmet: pisane jagode ogrlice; jagode na rožnem vencu 4. nar. rdečkasta krava: jagoda in sivka ◊ bot. jagoda plod s sočnim osemenjem, v katerem je navadno več semen; volčja jagoda strupena trajnica vlažnih gozdov s črno jagodo med štirimi listi, Paris quadrifolia; elektr. izolirna jagoda majhen, valjast, preluknjan izolator; vrtn. božične jagode lončna rastlina z živo rdečimi strupenimi jagodami, Solanum capsicastrum
  17.      jágodar  -ja m (ā) kdor goji, nabira jagode: bil je eden najbolj prizadevnih jagodarjev
  18.      jágodast  -a -o prid. (á) podoben jagodi: jagodast plod; obleka jagodaste barve ♦ bot. jagodasti storž storž z omesenelimi plodnimi luskami, podoben jagodi
  19.      jodát  -a m () kem. sol jodove kisline: jodati in jodidi
  20.      katóda  -e ž (ọ̑) elektr. elektroda za odvajanje električnega toka: katoda elektronke / katoda in anoda / izločanje cinka na katodi
  21.      kóda 1 -e ž (ọ̑) teh. kod: izračunati zapisane kode števil / abecedna, številčna koda / ključavnica s štirištevilčno kodo
  22.      kóda 2 -e ž (ọ̑) muz. zaključni, končni del skladbe, stavka: v celi skladbi je koda najučinkovitejša
  23.      kódak  -a m (ọ̑) fotografski aparat ameriške tovarne Kodak: turist je s svojim kodakom neprestano fotografiral // zastar. fotografski aparat sploh
  24.      kokodájca  -e ž () šalj. kokoš: ima dosti kokodajc / Ta puta kokodajca bo nesla zlata jajca (O. Župančič)
  25.      kokodájs  -a m () posamezen glas pri kokodajsanju: slišati je bilo le kokodajs // redko kokodajsanje: kokoši so se z glasnim kokodajsom razpršile

   1 18 43 68 93 118 143 168 193 218  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA