Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

oda (4.643-4.667)


  1.      prisíliti  -im dov. (í ȋ) s silo, pritiskom narediti, povzročiti, da kdo kaj naredi, dela, česar noče, ne želi: prisiliti koga k molku; prisiliti koga z orožjem, s palico; prisilili so ga, da je vse prodal / prisiliti koga v zakon // narediti, povzročiti, da kdo kaj naredi, dela sploh: s svojimi besedami ga je prisilil k razmišljanju; prisilil se je, da se ne bi tega spominjal / neznosne razmere so jih prisilile k uporu; slabost ga je prisilila, da je spet legel / ekspr. prisiliti reko, da žene turbine ● ekspr. prisiliti nasprotnika na kolena pokoriti, premagati ga prisíljen -a -o 1. deležnik od prisiliti: tega ni storil prostovoljno, bil je prisiljen 2. ki ne kaže resničnega razpoloženja: prisiljen smeh; prisiljene solze / njegova vljudnost je bila hladna, prisiljena 3. ki ni v skladu z logičnim, naravnim: prisiljene podobe, primere v pesmi; prisiljena izgovarjava / ta domneva se zdi prisiljena neutemeljena ● bil je prisiljen prositi za posojilo moral je; prisiljena reč ni dobra če mora kdo kaj storiti proti svoji volji, ima to navadno slabe posledice; prisl.: prisiljeno se smehljati; biti prisiljeno prijazen ♪
  2.      prisípati  -am tudi -ljem nedov. (ȋ ȋ) s sipanjem dodajati: prisipati sol v posodo; prisipati zemljo k sadiki ♪
  3.      prisloníti  -slónim stil. -ím dov., prislônil stil. prislónil (ȋ ọ́, í) dati, postaviti kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenese na kaj: prisloniti kolo k ograji, ob drevo; prisloniti lestev na zid; odprla je skrinjo in prislonila pokrov ob steno; prislonil se je k drevesu // dati kaj v tak položaj, da se (z enim delom) dotika česa: prislonil je puško k licu, rami, pomeril in sprožil / skloni se k njej in prisloni svoj obraz k njenemu; prislonil je uho k slušalki / prisloniti omaro k steni postaviti jo zelo blizu stene; ekspr. prisloniti hišo ob pobočje postaviti jo ob pobočju ● star. prislonil mu je klofuto dal mu je klofuto; ekspr. vrata je le prislonil priprl; ekspr. k temu prizoru je prislonil še dva druga dodal mu je prisloníti se knjiž. nepovabljen, nezaželen se pridružiti, priti kam: po moževi smrti se je prislonila k teti / v mesto je hodila peš ali pa se je prislonila na kak voz prislónjen -a -o: k zidu prislonjena deska ♪
  4.      prislúga  -e ž (ū) zastar. služabniki, služinčad: gospodar je s svojo prislugo stal na pragu ♪
  5.      prisluškoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor prisluškuje: govorila sta brez prisluškovalca; prisluškovalec za vrati / bil je prisluškovalec proti svoji volji nehote je moral poslušati / knjiž. tankočuten prisluškovalec ljudem, rodni zemlji // kdor zbira podatke s poslušanjem mnenja ljudi: postati prisluškovalec; prisluškovalec tuje države; prisluškovalci, konfidenti in denuncianti ♪
  6.      prismódica  -e ž (ọ̑) ekspr. manjšalnica od prismoda: ni še govoril s tako prismodico; mala prismodica je vse verjela / kot nagovor ne jokaj, prismodica ♪
  7.      prismodíja  -e ž (ȋ) knjiž. prismodarija: kdo bi poslušal take prismodije / uganjati prismodije / kar je storil, je velika prismodija ♪
  8.      prisolíti  -ím dov., prisólil (ȋ í) dodatno, zraven osoliti: omako je morala še malo prisoliti ● pog. ob teh predrznih besedah bi ji najraje prisolil klofuto dal klofuto; pog., ekspr. prisoli mu eno okrog ušes udari ga ♪
  9.      prispéven  -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) nanašajoč se na prispevek: določiti, povečati prispevno osnovo; prispevna stopnja za otroški dodatek, pokojninsko zavarovanje ♪
  10.      pristájanje  -a s (ā) glagolnik od pristajati1: a) pristajanje ladij b) pristajanje letal / steza za varno vzletanje in pristajanje; nestrok. slepo pristajanje instrumentalno pristajanje ♦ aer. instrumentalno pristajanje pri katerem vodi letalo pilot ali avtomat na podlagi podatkov, ki jih dajejo instrumenti c) pristajanje na načela ♪
  11.      pristáva  -e ž (ȃ) nekdaj hiša, manjši grad z gospodarskimi poslopji in zemljiščem, pripadajoča zlasti graščini: živel je na pristavi; grad s pristavo / grajska pristava ♪
  12.      pristáviti  -im dov. (á ȃ) 1. postaviti zraven česa: pristavil je stol k mizi in sedel / k mizi v jedilnici so pristavili še mizo iz kuhinje / pristavil je stolček, da bi dosegel knjige na polici / pristaviti lestev k steni prisloniti; pristavil je pletenko k ustom in pil dal 2. dati zlasti posodo na določeno mesto z namenom, da se kaj kuha, greje: pristaviti lonec z vodo; elipt. pristaviti za kavo lonec z vodo / fižol je že zjutraj pristavila dala kuhat; pristaviti za kosilo začeti kuhati kosilo 3. dodatno, zraven povedati: hotela je še nekaj pristaviti, a se je premislila; smeje se je pristavil, da tega še ni slišal; danes je sitna, pristavi mož / urednik je pod črto pristavil, da se s tem ne strinja pripisal 4. zastar. ustaviti, zadržati: ni bilo vremena, ki bi jih pristavilo / pristavili so se v gostilni ob poti ● ekspr. on zna vedno o pravem času pristaviti svoj lonček pri čem tudi zase poiskati korist; pridružiti se čemu, kar je v danem položaju najbolj koristno; tudi on je pristavil svoj podpis se je podpisal pristávljen -a -o: pristavljena jed; lestev ni bila pristavljena ♪
  13.      pristávljati  -am nedov. (á) 1. postavljati zraven česa: pristavljati stole k mizi / ko je pristavljal lestev k polici, je padel prislanjal ♦ teh. noža ne smemo pristavljati pravokotno k obdelovancu 2. dajati zlasti posodo na določeno mesto z namenom, da se kaj kuha, greje: kuharica pristavlja lonce / pristavljati za kosilo začeti kuhati kosilo 3. dodatno, zraven pripovedovati: vse je bilo, kot bom povedal, ničesar ne bom pristavljal / fantje pristavljajo svoje opazke; navadno je pristavljal, da ga takrat ni bilo tam / dov. pristavljam, da o tem nič ne vem ● ekspr. dojenčka redno pristavlja k prsim doji; ekspr. tudi on rad pristavlja svoj lonček pri čem tudi zase išče korist; se pridružuje čemu, kar je v danem položaju najbolj koristno ♪
  14.      pristójnost 1 -i ž (ọ̄) z zakonom dana pravica in dolžnost opravljati kako (pravno) dejanje, odločati o čem: dobiti večjo pristojnost; določiti pristojnosti delavskega sveta; preseči svojo pristojnost; prenos pristojnosti od enega organa na drugega / to ne spada v mojo pristojnost o tem ne odločam jaz / republiške, zvezne pristojnosti; zakonodajne pristojnosti ♦ jur. krajevna pristojnost sodišča, upravnega organa ki je po zakonu omejena na določeno območje; sodna pristojnost dejstvo, da o določeni zadevi odloča sodišče; stvarna pristojnost glede na predmet, zadevo; upravna pristojnost dejstvo, da o določeni zadevi odloča upravni organ ♪
  15.      pristòp  -ópa m (ȍ ọ́) 1. dostop: a) vsi pristopi so vzdrževani; urediti pristop na vrh gore; pristop do morja ♦ alp. pot, plezalna smer v hribih b) olajšal jim je pristop do planinske koče; preprečiti pristop v tovarno c) vsak ima pristop v njegov kabinet / učenci imajo pristop do vseh knjig 2. glagolnik od pristopiti: priglasiti pristop k društvu; pristop države h gospodarski skupnosti / podpisati pristop / pristop k delu; omogočiti pristop k raziskovanju / originalen pristop k literaturi originalno obravnavanje literature; individualen pristop k učencu individualno ravnanje z njim; stvaren pristop k obravnavanju zgodovine stvaren način obravnavanja 3. publ., s prilastkom način, postopek: nov pristop v odkrivanju vzročnosti med pojavi; računalniški pristopi ♪
  16.      pristópanje  -a s (ọ̄) glagolnik od pristopati: hitro pristopanje in podajanje roke / pristopanje novih članov k društvu / takšno pristopanje k problemom ne more biti uspešno ♪
  17.      pristoríti  -ím dov., pristóril (ȋ í) knjiž. 1. dodatno, zraven narediti, opraviti: starši lahko v vzgoji še marsikaj pristorijo; k temu je treba še veliko pristoriti 2. narediti, opraviti: vse to bodo še pravi čas pristorili; dela je toliko, da ga komaj pristorim ● knjiž. pristoriti zamujeno nadomestiti pristorjèn -êna -o: vse je bilo pravočasno pristorjeno ♪
  18.      prisúti  -sújem dov., prisúl in prisùl (ú ȗ) 1. dodatno, zraven nasuti: prisuti še toliko žita, da je merica polna / prisuti moko, sladkor 2. osuti: okopati in prisuti krompir prisút -a -o: prisuta zemlja ♪
  19.      prisvít  -a m (ȋ) glagolnik od prisvitati: čakala ga je od prisvita zore do zahoda sonca ♪
  20.      prištévek  -vka m (ẹ̑) kar se prišteje, doda: ugotoviti prištevek; velik prištevek / s prištevkom izseljencev in manjšin je število Slovencev precej večje prištetjem ♪
  21.      prištúliti  -im dov. (ú ȗ) ekspr. dodati, pristaviti: na koncu članka je prištulila še nekaj svojih stavkov prištúliti se nepovabljen, nezaželen se pridružiti, priti kam: na cesti se ji je prištulil vsiljiv fant / prištuliti se k mizi / sedaj bi se rad prištulil k zmagoviti stranki / že spet se je prištulil zraven ♪
  22.      pritakníti  in pritákniti -em dov. (ȋ á) 1. dati k čemu tako, da pride do dotika: pritakniti flavto k ustom; pritakniti ob pozdravu prste desnice k ščitniku / pritaknil je vžigalico in že je zagorelo 2. ekspr. dodati: številki pet je pritaknil še ničlo / njeni prošnji je pritaknil še svojo / pritaknil je še nekaj besed in odšel / pritaknili so mu vzdevek dali 3. ekspr. pripisati, prisoditi: pritaknili so mu sumljivo preteklost / vse to mu je pritaknila kritika pritakníti se in pritákniti se 1. dotakniti se: pritaknila se je njegove roke; pritakniti se s prsti / ekspr. tu se ne smeš ničesar pritakniti 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo: dekle se ne pritakne knjige, niti metle; zakaj se ničesar ne pritakneš; pijače se skoraj ni pritaknila; po bolezni se hrane komaj pritakne zelo malo je / sploh se ga ni pritaknil ga ni udaril; ni se pritaknil te ženske ni imel z njo spolnega odnosa / nobenega dela se ne pritakne noče opravljati 3. ekspr. pojaviti se, nastopiti pri kom: pritaknila se mu je čudna misel; plašile so ga sanje, ki so se mu pritaknile // z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: pritaknila se ga je bolezen / pritaknilo se je vnetje / naj se ti še kaj pritakne, pa boš umrl ∙ ekspr. to se mi še ni pritaknilo primerilo, pripetilo; ekspr. na cesti se mu je pritaknil neznanec pridružil ♪
  23.      pritêči  -têčem dov., pritêci pritecíte; pritékel pritêkla (é) 1. tekoč priti: voda se je razlila in pritekla skoraj do vrat // tekoč se pojaviti: iz vrtine je pritekla nafta; svetel sok je pritekel iz jabolka / ekspr. iz oči so ji pritekle solze začela je jokati / po žici priteče električni tok pride // nateči se: v škaf je priteklo dosti vode / ekspr. med letom je priteklo v sklad veliko denarja je prišlo 2. v teku priti: deklica je pritekla k materi; pritekel je v sobo; pes mu je veselo pritekel naproti / na cilj je pritekel prvi / vsi so pritekli pomagat hitro prišli ♪
  24.      pritékati  -am nedov. (ẹ̑) 1. tekoč se pojavljati: voda le počasi priteka izpod skale / iz napeljave priteka plin šireč se prihaja / vino priteka v sod teče // ekspr. prihajati zlasti v večjem številu: ljudje so pritekali v dvorano; v te kraje pritekajo turisti iz raznih dežel ∙ ekspr. denar redno priteka v sklad prihaja 2. v teku prihajati: otroci so pritekali drug za drugim na dvorišče; iz hiše so pritekale ženske pritekajóč -a -e: meriti količino pritekajoče vode ♪
  25.      pritéžek  -žka m (ẹ̑) knjiž. (dodatno) obtežilo: tovor in pritežek ♪

   4.518 4.543 4.568 4.593 4.618 4.643 4.668 4.693 4.718 4.743  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA