Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

oda (43-67)


  1.      držávnogospodárski  -a -o prid. (á-á) nanašajoč se na državno gospodarstvo: državnogospodarski red ♪
  2.      dúodióda  -e ž (ȗ-ọ̑) elektr. elektronka, ki ima dve anodi in dve katodi ♪
  3.      elektróda  -e ž (ọ̑) teh. električni prevodnik, ki se rabi za dovajanje ali odvajanje električnega toka v snov ali iz snovi: vtakniti elektrodi v elektrolit; kovinska, oglena, platinska elektroda; konica elektrode / gola elektroda brez mineralne obloge; oplaščena elektroda z mineralno oblogo; varilna elektroda taljiva elektroda, navadno z mineralno oblogo za obločno varjenje; netaljiva elektroda, navadno za uporovno varjenje ♦ elektr. negativna elektroda katoda; pozitivna elektroda anoda ♪
  4.      eléktrogospodárski  -a -o prid. (ẹ̑-á) nanašajoč se na elektrogospodarstvo: elektrogospodarski objekti / pomanjkljivosti elektrogospodarske politike ♪
  5.      eléktrogospodárstvo  in eléktro gospodárstvo -a s (ẹ̑-ȃ) gospodarska panoga, ki se ukvarja s proizvajanjem električne energije in oskrbovanjem z njo: industrija, rudarstvo in elektrogospodarstvo; zakon o elektrogospodarstvu ♪
  6.      epizóda  -e ž (ọ̑) 1. manjši, manj pomemben dogodek: spomnila se je otroške epizode in se zasmejala; dolgočasna, neprijetna epizoda; epizode iz vojaškega življenja / ekspr.: ljubezenske epizode; epizodo s tistim dekletom je že pozabil 2. lit. krajši, vsebinsko zaključen vložek v večjem literarnem delu, ki za potek glavnega dejanja ni nujen: dejanje tega romana je prezapleteno, pa tudi epizod je preveč / filmska epizoda ♦ muz. del skladbe, zlasti fuge ali rondoja, ki ne vsebuje glavne teme ♪
  7.      geóda  -e ž (ọ̑) min. majhna votlina v kamnini ali rudnini, delno ali popolnoma izpolnjena s kristali ♪
  8.      glodáč  -a m (á) zool. vsak od štirih podaljšanih sekalcev pri glodavcih: veverica si je brusila glodače; dolgi glodači ♪
  9.      glodálo  -a s (á) obrt. rezilo na gravirnih in kopirnih strojih ♪
  10.      glódanje  tudi glôdanje tudi glodánje -a s (ọ́; ó; ȃ) glagolnik od glodati: pes se je naveličal glodanja kosti / večni nemir in glodanje v prsih ♪
  11.      glódati  -am tudi glójem, tudi glôdati -am nedov., glódaj glódajte tudi glóji glójite tudi glôdaj glôdajte tudi glodájte; tudi glodála (ọ́; ó) 1. z zobmi odlamljati v majhnih kosih: pes je ves čas glodal kost; miš gloda korenine; glodal je staro, suho skorjo kruha / v drevesu je glodal črv / voda gloda breg izpodjeda, odnaša; pren. glodala jo je skrivna bolezen; hišo je glodal zob časa 2. ekspr. povzročati neugoden, navadno duševni občutek: glodala sta ga dvom in obup; gloda ga zavest krivde; ljubosumnost ji gloda dušo; za prazen nič se gloda; kes ga je glodal kot črv; brezoseb. neprestano ji je glodalo v srcu / čutil je, kako mu lakota gloda po drobovju 3. ekspr. dalj časa, navadno slabo govoriti o čem: vsa soseska je vneto glodala ta dogodek / zlobni jeziki glodajo kar naprej glodajóč -a -e: glodajoč črv; glodajoča bolečina; glodajoča skrb ♪
  12.      glodàv  -áva -o prid. (ȁ á) knjiž. ki gloda: glodava reka / glodava skrb ♪
  13.      glodávec  -vca m (ȃ) sesalec, ki ima štiri sekalce podaljšane: škodljivi glodavci ♪
  14.      godálec  -lca [tudi u̯c] m (ȃ) kdor igra na godalo: neenotna igra godalcev ♪
  15.      godálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na godalo: godalni orkester / godalni instrument godalo ♦ muz. godalni kvartet ansambel, sestavljen iz dveh violin, viole in violončela; skladba za tak ansambel; godalni stavek glasbeni stavek za godala ♪
  16.      godálo  -a s (á) nav. mn. glasbilo s strunami, na katero se igra z lokom: godala in tolkala; z godali spremljati pevce / koncert za fagot in godala // star. glasbilo: harmonika mu je bila najljubše godalo ♪
  17.      gospôda  -e ž (ó) 1. v razredni družbi pripadniki plemiškega ali meščanskega sloja: gospoda je bila skoraj vsa potujčena; služil je pri gospodi; grajska gospoda; prišlo je tudi mnogo gospode iz mesta / star., s povedkom v množini moškega spola: gospoda so se znali izvrstno kratkočasiti; gospoda so zelo zahtevni ♦ zgod. zemljiška gospoda do odprave tlačanstva posredni ali neposredni lastniki zemlje s podložniki 2. ekspr. ljudje, ki udobno živijo in jim ni treba (fizično) delati: tej sosedovi gospodi je pa res dobro / imajo se za gospodo / slabš. jara gospoda prebivalci manjših krajev, ki se dokopljejo do blagostanja in v navadah, vedenju posnemajo meščane / star., v vljudnostnem nagovoru slavna gospoda ♪
  18.      gospodár  -ja m (á) 1. lastnik materialnih dobrin: biti, postati gospodar; posestvo je brez gospodarja; bogat, trden gospodar; samostojen gospodar; gospodar kmetije, mlina / hišni gospodar // s prilastkom kdor uporablja, upravlja materialne dobrine: bili so dobri, slabi gospodarji; znan je kot skrben, spreten gospodar 2. kdor ima, izvaja oblast: tu je samo on gospodar; ekspr. pokazal se je gospodarja; mogočen, neomejen gospodar; tuji gospodarji ∙ ekspr. delam, kar hočem, saj sem sam svoj gospodar nisem od nikogar odvisen // z rodilnikom kdor kaj obvlada, ima v oblasti: biti gospodar svetovnega trga; gospodar položaja / zna biti gospodar svojih čustev 3. raba peša delodajalec: to je njegov gospodar; ima dobrega gospodarja; razmerje med gospodarjem in delavcem / ekspr. menjati gospodarja službo ♪
  19.      gospodárček  -čka m (á) ekspr. gospodar: špekulacija malih gospodarčkov ♪
  20.      gospodáren  -rna -o prid., gospodárnejši (á ā) 1. ki zna dobro gospodariti: gospodaren kmet; gospodarna in skrbna žena 2. ki ustreza vidikom varčnosti, smotrnosti: doseči gospodarno proizvodnjo; gospodarno trošenje sredstev / gospodarno ravnanje // redko ki ob majhni porabi česa daje dober učinek; ekonomičen: plinski radiatorji so zelo gospodarni gospodárno prisl.: gospodarno izkoriščati zemljo; gospodarno živeti ♪
  21.      gospodaríca  -e ž (í) ženska oblika od gospodar: postala je gospodarica kmetije / stroga gospodarica / bila je popolna gospodarica položaja / pri tej gospodarici ji ni najboljše ♪
  22.      gospodáriti  -im nedov. (á ȃ) 1. uporabljati, upravljati materialne dobrine: pri tem podjetju znajo gospodariti; oče je dobro, pošteno gospodaril; s svojim imetjem slabo gospodari; varčno gospodariti; gospodariti po proračunu / zavod gospodari z vsemi osnovnimi sredstvi razpolaga // biti lastnik materialnih dobrin: posestvo propada, odkar gospodari sin 2. imeti, izvajati oblast: tod so gospodarili tujci; v hiši gospodarijo ženske; ni dovolil, da bi mu kdo gospodaril; gospodariti nad kom / ekspr. gospodariti nad življenjem in smrtjo; pren., ekspr. vihar gospodari nad sadnim drevjem; po taborišču je gospodarila smrt ♪
  23.      gospodárjenje  -a s (á) glagolnik od gospodariti: seznanili so se z gospodarjenjem v podjetju; gospodarjenje z električno energijo; breznačrtnost gospodarjenja / ekstenzivno gospodarjenje z gozdovi / sinovo gospodarjenje je pripeljalo kmetijo do propada / uprl se je gospodarjenju žensk v hiši ♪
  24.      gospodárjev  -a -o (á) svojilni pridevnik od gospodar: pes je zvesto spremljal vsak gospodarjev gib ♪
  25.      gospodárnost  -i ž (á) lastnost, značilnost gospodarnega: skrbnost in gospodarnost / gospodarnost poslovanja; načelo gospodarnosti mu je bilo glavno vodilo / gospodarnost električnih strojev ekonomičnost ♪

   1 18 43 68 93 118 143 168 193 218  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA