Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

oda (3.193-3.217)



  1.      nèubranljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da ubraniti: neubranljiv napad; neubranljiva sila ∙ publ. postaviti koga pred neubranljiv mat spraviti ga v brezizhoden položaj // ki se mu ne da ubraniti, upreti: neubranljiva skušnjava, strast, želja / pogled njegovih oči je bil neubranljiv / knjiž., redko neubranljiva usoda neizogibna / knjiž., ekspr. zajelo ga je neubranljivo hrepenenje po domu zelo veliko nèubranljívo prisl.: neubranljivo napadati
  2.      neučákan  -a -o prid. () navadno v povedni rabi ki težko čaka, pričakuje: ne bodi tako neučakan; ekspr. otroci, neučakani kakor so, so hoteli že navsezgodaj na vlak / ekspr. obšla jih je neučakana želja po svobodi / kot psovka počakaj, strela neučakana, saj se ne mudi neučákano prisl.: neučakano poslušati; neučakano se prestopati
  3.      nèugotovljèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni ugotovljen: avtor dela je neugotovljen; še neugotovljena škoda
  4.      nèuráden  -dna -o prid. (-) ki ni uraden: neuradni podatki, rezultati; ta komentar je neuraden; neuradne diskusije / ekspr. prijeten, neuraden pogovor sproščen / sprejeti stranko med neuradnimi urami ♦ jur. neuradni obisk obisk državnega funkcionarja pri ustreznem funkcionarju druge države zaradi osebnega posvetovanja o določenih vprašanjih; šport. neuradno tekmovanje nèurádno prisl.: neuradno obiskati državo; neuradno se pogovarjati
  5.      nèuravnotéženost  -i ž (-ẹ̑) knjiž. lastnost, značilnost neuravnoteženega: neuravnoteženost v gospodarstvu / zavedala se je svoje slabosti in neuravnoteženosti neuravnovešenosti
  6.      nèusmíljen  -a -o prid. (-) ki mu manjka usmiljenja, dobrote: neusmiljen človek; trd, neusmiljen gospodar; biti neusmiljen do koga / ekspr.: neusmiljena roka; neusmiljeno srce / ekspr. neusmiljena smrt, usoda / ostra, neusmiljena kritika neprizanesljiva nèusmíljeno prisl.: neusmiljeno pretepati; neusmiljeno ravnati s kom; neusmiljeno uničevati
  7.      nèuspèh  tudi nèuspéh -éha m (- -ẹ́; -ẹ̑) kar je nasprotno, drugačno od uspeha: neuspeh ga je potrl; bala se je neuspeha; doživeti neuspeh; gospodarski, vzgojni neuspeh; vrsta neuspehov; uspehi in neuspehi / neuspeh prošnje, vloge neuspešnostpubl. prizadevanje je obsojeno na neuspeh že vnaprej se ve, da ne bo uspešno
  8.      nèustrežljív  -a -o prid. (- -í) ki ni ustrežljiv: neprijazna, neustrežljiva prodajalka
  9.      nèutajljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da utajiti, prikriti: neutajljivi dohodki; neutajljiva krivda; neutajljiva dejanja / neutajljiva resnica; to so neutajljiva dejstva / neutajljivo razburjenje, veselje // knjiž. neizpodbiten, nedvomen: bliža se neutajljiv konec; neutajljiv poraz, uspeh / razlika med njima je neutajljiva nèutajljívo prisl.: podatki neutajljivo pričajo o tem
  10.      nevárnost  -i ž (á) 1. možnost nesreče, škode ali česa slabega, neprijetnega sploh: nevarnost mu grozi; nevarnost je minila; ni se zavedal nevarnosti; izpostavljati se nevarnosti; čutiti, slutiti nevarnost; naznanjati, opozarjati na nevarnost; pravočasno odkriti, odvrniti nevarnost; evfem. pot ni brez nevarnosti je nevarna; rešil ga je iz nevarnosti; ekspr. fant kar sili v nevarnost; spravljati, spuščati se v nevarnost; umikati se pred nevarnostjo; huda, velika nevarnost; ušel je smrtni nevarnosti // v povedni rabi stanje, nastalo zaradi take možnosti: bili so v veliki nevarnosti; niti vedeli niso, da so v življenjski nevarnosti smrtni nevarnosti; publ. bolnik je že izven nevarnosti iz nevarnosti 2. navadno z rodilnikom razmere, okoliščine, zaradi katerih lahko pride do nesreče, škode ali česa slabega, neprijetnega sploh: nastopila je nevarnost plazov; nevarnost požara, vojne, za vojno / skupna, splošna nevarnost ki zadeva več ljudi, skupin 3. ekspr., v povedno-prislovni rabi izraža veliko verjetnost, da se bo zgodilo kaj slabega, neprijetnega: nevarnost je, da se hiša podre / iron. ni nevarnosti, da bi se poboljšal ne bo se poboljšal 4. publ. odgovornost, tveganje: blago so poslali na njihov račun in na njihovo nevarnost 5. lastnost, značilnost nevarnega: zavedajo se nevarnosti poskusa; opozorili so ga na nevarnost njegove odločitve ● ekspr. pogumno je gledal nevarnosti v obraz ni se ji izognil, ni se umaknil pred njo; ekspr. s tem spravlja v nevarnost svoje dobro ime daje možnost za zmanjšanje spoštovanja; ekspr. rumena nevarnost naraščanje političnega, gospodarskega vpliva pripadnikov rumene raseavt. znaki za nevarnost; jur. nevarnost možnost, da se zavarovana oseba, zavarovani predmet poškoduje, uniči
  11.      nèvisòk  -ôka -o prid. (- -ó) nav. ekspr. srednje visok: nevisoke gore; nevisoko drevo, poslopje // evfem. nizek: prodal je za nevisoko ceno / nevisok položaj v službi / med vrati je stal nevisok, zgrbljen možiček majhen
  12.      nevóljništvo  -a s (ọ̑) zgod., v fevdalizmu gospodarsko-družbena ureditev z osebno nesvobodnimi podložniki: odprava nevoljništva
  13.      nèvôzen  -zna -o prid. (-ó) ki ni vozen: nevozna pot / publ. tovornjak je v nevoznem stanju / v oglasih fiat 750, nevozen, prodam
  14.      nèvpísan  -a -o prid. (-í) ki ni vpisan: nevpisani podatki / nevpisana gospodarska organizacija / v zemljiško knjigo še nevpisano zemljišče
  15.      nevtrálen  -lna -o prid., nevtrálnejši () 1. ki ne pripada nobeni od navadno nasprotujočih si strani: med vojno je bil nevtralen / nevtralni bralci, opazovalci; časopis je ob dogodku nevtralen / ostati nevtralen pri razsojanju spora nepristranski / zavzeti nevtralno stališče // ki ne pripada nobeni strani, udeleženi v športnem tekmovanju: vodstvi obeh klubov sta zahtevali nevtralnega sodnika / tekma bo na nevtralnem igrišču 2. ki se v mednarodnih odnosih ne vključuje v vojaške, politične, gospodarske zveze: nevtralna država; biti, postati nevtralen / pogajanja bodo na nevtralnem ozemlju // ki se v mednarodnih sporih, vojnah ne odloči za nobeno stran: v napetem mednarodnem položaju, med vojno je država ostala nevtralna / nevtralna politika 3. ki s svojim videzom, značilnostmi ne izstopa: blago z nevtralnim vzorcem / nevtralna barva 4. kem. ki ni bazičen niti kisel: nevtralna snov / nevtralna reakcija ● ekspr. ob njeni lepoti ni ostal nihče nevtralen ravnodušen; nevtralne barve črna, siva, bela barvaagr. nevtralna tla tla, v katerih je ravnotežje vodikovih in hidroksilnih ionov; elektr. nevtralni vodnik vodnik, ki je v trifaznem sistemu priključen na nevtralno točko; nevtralna točka točka v simetričnem večfaznem sistemu, ki ima potencial nič; jur. nevtralni zračni prostor; nevtralne vode; lingv. stilno nevtralna beseda beseda, ki vzbuja samo stvarne predstave, ne pa tudi čustvenih, časovnih, stilno nezaznamovana beseda; teh. nevtralni plamen plamen, v katerem se kovine in njihove zlitine talijo brez kemičnih sprememb
  16.      nevtralízem  -zma m () polit. smer, ki odklanja vključevanje v vojaške, politične, gospodarske zveze v mednarodnih odnosih: obdržati videz nevtralizma / nevtralizem države nevtralnost / politika, pristaši nevtralizma
  17.      nevtralizírati  -am dov. in nedov. () 1. napraviti, da kdo, kaj v mednarodnih odnosih ni vključen v vojaške, politične, gospodarske zveze: nevtralizirati državo / nevtralizirati pas med vojskujočima se državama 2. publ. napraviti neškodljivo, nenevarno: nevtralizirali so skupino diverzantov / treba je bilo nevtralizirati vpliv sovražnikove propagande 3. narediti, da kaj s svojim videzom, značilnostmi ne izstopa: živo rdečo barvo nevtralizirati z belo ∙ ekspr. njegovo jezo je nevtralizirala s pomirljivimi besedami zmanjšala, ublažila 4. kem. napraviti, da kaj ni bazično niti kislo: lug nevtralizira kislino; kisline in lugi se med seboj nevtralizirajo ◊ agr. nevtralizirati tla nevtralizíran -a -o: nevtraliziran pas ozemlja; nevtralizirana kislina
  18.      nèzadolžèn  -êna -o [ž] prid. (- -é) ki ni zadolžen: priden in nezadolžen gospodar / nezadolženo posestvo
  19.      nèzadôsten  -tna -o prid. (-ó) 1. ki ni zadosten: nezadostna hrana; nezadostna razlaga, usposobljenost / nezadostni podatki 2. šol. ki izraža, da učenec ne obvladuje učne snovi: nezadostna ocena / nezadostni učni uspeh učni uspeh z najmanj eno nezadostno oceno nèzadôstno prisl.: nezadostno hranjen, izobražen ♦ šol. matematika: nezadostno; sam.: šol. dobiti nezadostno iz zgodovine nezadostno oceno
  20.      nèzadržán  -a -o prid. (-á) 1. ki ni zadržan, ni ustavljen: nezadržana voda je odnašala zemljo / nezadržan razvoj // sproščen, neprisiljen: nezadržan človek / nezadržano vedenje 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: planiti v nezadržan jok, smeh nèzadržáno prisl.: solze so mu nezadržano tekle po licih
  21.      nèzalíkan  -a -o prid. (-) ki ni zalikan: nezalikani ovratnik je podaljšan v pentljo; krilo z nezalikanimi gubami
  22.      nèzamŕznjen  -a -o prid. (-) ki ni zamrznjen: nezamrznjena voda / nezamrznjene šipe
  23.      nèzaželèn  tudi nèzaželjèn -êna -o prid. (- -é) 1. ki ni zaželen, ni dobrodošel: prišlo je tudi nekaj nezaželenih gostov; rodila je nezaželenega otroka; čutil je, da je v družbi nezaželen / nezaželeni pojavi v književnosti; evfem. ima zelo nezaželene lastnosti slabe 2. knjiž. neprimeren, nepravi: podatki so prišli v nezaželene roke; pri kraji jih je opazilo nezaželeno oko // evfem. neprijeten: iz pogovora se je razvil nezaželen spor; bolezen mu je pustila nezaželene posledice
  24.      nèzdràv  -zdráva -o prid. (- -ā) 1. ki ni zdrav: zdravi in nezdravi otroci; videti je nezdrav / nezdrav les / nezdravo sadje // zdravju škodljiv: nezdrava voda; nezdravo podnebje / nezdravi kraji 2. ki izraža, kaže bolezen: nezdrava barva kože; nezdrava bledica, rdečica; pren. nezdrava ambicioznost; nezdrava konkurenca // nav. ekspr. slab, nezadovoljiv: v podjetju so vladali nezdravi odnosi nèzdrávo prisl.: v tistih krajih je nezdravo vroče; sam.: odpraviti gnilo in nezdravo v družbi
  25.      nèzdrobljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da zdrobiti, razbiti: zdelo se je, da je skala nezdrobljiva / posoda iz nezdrobljivega porcelana / ekspr. ljudstvo je bilo vkovano v nezdrobljive okove

   3.068 3.093 3.118 3.143 3.168 3.193 3.218 3.243 3.268 3.293  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA