Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

oda (318-342)



  1.      zakokodájsati  -am dov. () oglasiti se z glasom kokodajs: kokoš je znesla jajce in zakokodajsala // ekspr. oglasiti se z glasom, podobnim kokodajsanju: ni mogla govoriti, le nekaj je zakokodajsala / kaj ne poveš, so zakokodajsale ženske
  2.      zakokodájskati  -am dov. () ekspr. zakokodakati, zakokodajsati: na dvorišču je zakokodajskala kokoš
  3.      zakokodákati  -am dov. () oglasiti se z glasom kokodak: kokoši so zakokodakale // ekspr. oglasiti se z glasom, podobnim kokodakanju: ženske so zakokodakale od veselja / ti bom že pokazal, je zakokodakal
  4.      zakonodája  -e ž () 1. izdajanje zakonov: sodelovati pri zakonodaji / redko prenesti zakonodajo na drug organ zakonodajno pravico 2. celota zakonov: urediti zakonodajo; republiška, zvezna zakonodaja / kazenska, šolska zakonodaja
  5.      zakonodajálec  -lca [c in lc] m () kdor izdaja zakone: zakonodajalec je skupščina; zakonodajalec je določil stroge kazni // ekspr. kdor daje, določa zakone, obvezna pravila sploh: človek kot sam svoj zakonodajalec / pravopisni zakonodajalec
  6.      zakonodajálka  -e [k in lk] ž () ženska oblika od zakonodajalec: zakonodajalka je skupščina / odklanjati jezikovno rabo kot zakonodajalko
  7.      zakonodájec  -jca m () star. zakonodajalec: tako kazen je določil zakonodajec / pisatelj je zakonodajec jezika
  8.      zakonodájen  -jna -o prid. (á ā) nanašajoč se na zakonodajo: zakonodajni postopek / zakonodajna pristojnost / zakonodajna, izvršna in sodna oblast; zakonodajno telo
  9.      zakonodájstvo  -a s () star. zakonodaja: proučevati, spremeniti zakonodajstvo
  10.      zakonodávec  -vca m () star. zakonodajalec: za tako dejanje je zakonodavec predpisal visoko kazen / jezikovni zakonodavci
  11.      zakonodáven  -vna -o prid. (á ā) star. zakonodajen: zakonodavna pristojnost / zakonodavni organ ● star. njegova beseda, volja zame ni zakonodavna ni zakon
  12.      zakonodávstvo  -a s () star. zakonodaja: zakonodavstvo je pravica suverene oblasti / imeti zakonodavstvo zakonodajno pravico, oblast / zakonodavstvo te države je vzorno
  13.      zakupodajálec  -lca [c in lc] m () kdor da, daje kaj v zakup: pogodba med zakupodajalcem in zakupnikom
  14.      zavódar  -ja m (ọ̑) ekspr. gojenec, oskrbovanec zavoda: prvo leto šolanja je bil zavodar
  15.      zavódarka  -e ž (ọ̑) ženska oblika od zavodar: sošolka zavodarke
  16.      zavódarski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zavodarje: zavodarska oblačila / zavodarsko življenje
  17.      zblóda  -e ž (ọ̑) knjiž. 1. zmedenost, zmota: njegova zbloda izvira iz neprimernega čtiva / fant je v veliki zblodi / čustvene, duhovne zblode / tvoje ravnanje je zbloda zabloda 2. mešanica, zmes: njegov jezik je zbloda različnih jezikov
  18.      zglodati  gl. izglodati
  19.      zgóda  -e ž (ọ̑) knjiž. dogodivščina: pripovedoval je svoje zgode; junaške, vojne zgode // dogodek, pripetljaj: primerila se je nenavadna zgodazastar. take zgode ne boš več imel, izrabi jo priložnosti, prilike; knjiž. po mnogih zgodah in nezgodah se je vrnil domov veselih in neprijetnih doživljajih
  20.      zgódaj  prisl. (ọ̑) izraža čas na začetku a) jutra: biti zgodaj pokonci; odhajal je zgodaj in se vračal pozno zvečer; prebudila se je, vstala je zgodaj / v povedni rabi zgodaj je, ljudje še spijo / zgodaj zjutraj, zastar. zgodaj na jutro b) predvidenega časa ali (nekoliko) pred njim: hoditi zgodaj spat; danes si pa zgodaj prišla; sneg je letos zgodaj zapadel; dovolj, zelo zgodaj / s trdim delom se je zgodaj prebil med najboljše; ekspr. zgodaj, prezgodaj je spoznala življenje ● že zgodaj je odšel od doma še zelo mlad; ekspr. njen dan se zgodaj začne in pozno konča delati začne zgodaj zjutraj in neha pozno zvečer; preg. kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja kdor je delaven, prizadeven, dobro živi
  21.      želódast  -a -o prid. (ọ́) podoben želodu: želodasta oblika / ekspr. želodaste oči
  22.      à  [à in á] prisl. (; ) trg. za izražanje prodajne cene, po: brisače à 15 din kos
  23.      a  vez., knjiž. 1. v protivnem priredju za izražanje a) nasprotja s prej povedanim; pa, toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj; to so besede, a ne dejanja; drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel; postarala se je, a ni ovenela // za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke // na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo 2. redko, v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa: sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice
  24.      absolútum  in absolút -a m () knjiž. kar je absolutno: človek kot absolutum postaja gospodar narave ♦ filoz. brezpogojni, prvi in zadnji vzrok vsega, kar je
  25.      abstrákcija  -e ž (á) knjiž. proces odmišljanja: biti zmožen abstrakcije; znanstvena abstrakcija; metoda abstrakcije // kar je abstraktno: osebe v romanu so gola abstrakcija; razložil je abstrakcijo na sliki / razstavlja svoje prve abstrakcije

   193 218 243 268 293 318 343 368 393 418  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA