Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

oda (193-217)


  1.      podárjati  -am nedov. (á) dajati komu kaj a) v last brez plačila: podarjal ji je prstane in zaponke; podarjati knjige za rojstne dneve / dov. ob tej priložnosti vam podarjamo tole sliko / ekspr. v zbirki nam podarja najlepše pesmi b) ne da bi zaslužil: podarjati dobre ocene ● knjiž. podarjati komu zaupanje zaupati vanj ♪
  2.      podárjenost  tudi podarjênost -i ž (ȃ; é) značilnost podarjenega: slika zaradi podarjenosti ni izgubila vrednosti ● knjiž., ekspr. sprejeti življenje kot podarjenost kot dar ♪
  3.      podátek  -tka m (ȃ) 1. dejstvo, ki o določeni stvari kaj pove ali se nanjo nanaša: dati, zbrati podatke; obdelati, preveriti podatke; vpisati podatke v tabelo; dokazati kaj s podatki; neuradni podatki; znanstveni podatek; podatek o izvoru besede / podatki kažejo, da se je produktivnost povečala // nav. mn., s prilastkom določeno dejstvo, ki omogoča določeno stvar spoznati ali o njej sklepati: biografski podatki; demografski podatki; statistični podatki; podatki o sovražniku / meteorološki podatki o temperaturi, pritisku, vlagi v ozračju; osebni podatki s katerimi se ugotavlja istovetnost osebe; tehnični podatki o avtomobilu 2. elektr. sporočilo v taki obliki, da se lahko obravnava v računalništvu: vlagati podatke v pomnilnik / izhodni, vhodni podatek ◊ mat. podatek naloge vsako, za rezultat, ki ga naloga zahteva, bistveno dejstvo v formulaciji naloge ♪
  4.      podáti  -dám dov., 2. mn. podáste in podáte; podál (á) 1. s premaknitvijo česa, navadno z iztegom roke, proti komu omogočiti, da ta lahko to prime, vzame: podal mu je klobuk in torbo; podati kozarec; podati opeko / utapljajočemu se je podal kol pomolil; podal mu je roko, da bi zlezel iz vode / star.: podal mu je knjigo v spomin podaril; podal mu je vizitko dal ∙ knjiž. podati komu roko dati; podali so si roke in naredili krog prijeli so drug drugega za roke; ekspr. zadnji čas je, da si podasta roke se pobotata // knjiž. postreči s čim, servirati kaj: po kosilu so podali kavo; ukazal je, naj podajo večerjo // šport. vreči, odbiti žogo, ploščico proti soigralcu z namenom, da jo ujame, odbije: podati žogo; podati z glavo 2. z besedami in drugimi izraznimi sredstvi omogočiti seznanitev s čim: na začetku je podal evropski okvir dogajanja pri nas v tem času; v knjigi je podal svoje poglede; publ.: podati na simpoziju svoje izsledke poročati o njih; podati po opravljeni kontroli svoje mnenje povedati, napisati / umetniško podati pokrajino upodobiti ♦ šol. podati učno snov // z govornimi in drugimi izraznimi sredstvi spraviti kaj v neposredno zaznavno obliko: podati besedilo / glavnega junaka je podal zelo doživeto odigral, zaigral; pesem je podal preveč čustveno zapel // publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: podati izjavo pred sodiščem; podati poročilo o delu odbora poročati; podati predlog predlagati; podati ugovor, zahtevo podáti se 1. nedov., pog., z dajalnikom povzročati ugoden estetski učinek: kratka frizura se ji poda / šal se k plašču poda; ta barva se dobro poda k vsaki barvi las / to ime se mu ne poda posebno ni primerno, ustrezno zanj; premladostno vedenje se ji ne poda 2. star. oditi, odpraviti se: podati se s kolesom čez Vršič / podati se od doma / podati se po opravkih iti / podati se spat, k počitku iti / podati se na pot // navadno v zvezi z v narediti, da je osebek deležen zlasti določenega stanja: podati se v nevarnost; podati se v varstvo koga / v to zadevo se ne bi več podal se je ne bi več lotil // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža nastop dejanja, kot ga določa samostalnik: podati se v beg; podati se v boj z nasprotnikom začeti se bojevati; podati se v prepir s kom začeti se prepirati 3. raba peša vdati se: vojska se je zaradi lakote podala / kljub premoči nasprotnika se ni hotel podati / na njegovo prigovarjanje se je podal in dovolil je prenehal nasprotovati / vola sta se počasi le podala in vozila prenehala se upirati, sta postala ubogljiva 4. spremeniti položaj, obliko pod pritiskom, težo: osi so se podale in obrabile; leseni strop se je od starosti podal / redko razmočena tla so se podala pod njegovo stopinjo udrla ● nar. vzhodnoštajersko ni se mu hotela podati vdati; knjiž. podati se na področje literature začeti se ukvarjati z literaturo; knjiž. podati se na slaba pota začeti živeti moralno oporečno; vulg. poda se mu kot kravi, svinji sedlo nič se mu ne poda podán -a -o: vse vloge so bile podane z enako ljubeznijo; spretno podan predmet ♪
  5.      podátkarstvo  -a s (ȃ) knjiž. naštevanje, popisovanje dejstev brez sintetičnega vrednotenja; faktografija: za pozitivistično metodo značilno podatkarstvo ♪
  6.      podátkoven  -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na podatek: podatkovne nepravilnosti ♦ elektr. podatkovna zbirka urejena skupina podatkov pri (elektronskem) računalniku ♪
  7.      podávati  -am nedov. (ȃ) zastar. dajati: podavali so mu svoje izdelke / podavati zavetje mrčesu / podavati zemljepisno snov na različne načine podajati ♪
  8.      podáviti  -im dov., tudi podavíla (á ā) drugega za drugim zadaviti: lisica je podavila kokoši ♪
  9.      poglódanček  tudi poglôdanček -čka m (ọ́; ó) nar. gorenjsko zadnji otrok v številni družini, rojen navadno po daljšem presledku; postržek: bil je poglodanček ♪
  10.      poglódati  -am tudi -glójem, tudi poglôdati -am dov., poglódaj poglódajte tudi poglóji poglójite tudi poglôdaj poglôdajte tudi poglodájte; tudi poglodála (ọ́; ó) 1. z glodanjem pojesti: poglodati kosti 2. nar. postrgati, podrgniti: ko so poglodali skledo, je gospodar vstal (F. Finžgar) ♪
  11.      pogospodáriti  -im dov. (á ȃ) krajši čas gospodariti: včasih je morala pogospodariti žena / tujci so tudi tu krvavo pogospodarili ♪
  12.      poprodáti  -dám dov., 2. mn. poprodáste in poprodáte; poprodál (á) drugega za drugim prodati: poprodati dragocenosti, obleko; jajca je poprodala po hišah; vse je poprodala; poprodal je živino in opustil kmetovanje / poprodali so že vse vino ♪
  13.      pósoda  -e ž (ọ̑) glagolnik od posoditi ali posojati: posoda in vračanje / dati, vzeti na posodo naposodo ♪
  14.      posóda  -e ž (ọ̑) votel predmet za prenašanje, hranjenje česa: posoda pušča; izprazniti, napolniti posodo; natočiti vodo v dve posodi; aluminijasta, lončena, pločevinasta, steklena posoda; valjasta posoda; dobro zaprta posoda; posoda iz lesa; kupiti veliko posodo za kuhanje kave; dno posode je preluknjano / nočna posoda za opravljanje male, velike potrebe v bivalnem prostoru / najprej so mu postregli s posodo juhe; pren., ekspr. jezik je le posoda pesnikovih čustev, misli // ed. več takih predmetov, taki predmeti: pri njih imajo dovolj posode; vso posodo moramo še kupiti // ed. več takih predmetov, taki predmeti za pripravljanje, serviranje hrane: po kosilu je pomila in pobrisala posodo; pospraviti posodo z mize; omara za posodo; stroj za pomivanje posode / jenska posoda iz jenskega stekla / kuhinjska, namizna posoda ◊ agr. ležalna posoda veliki sodi, cisterne za shranjevanje vina v kleteh; vinska posoda sodi, cisterne, steklenice; fiz. vezna posoda skupina posod, ki so med seboj pretočno povezane; teh. ekspanzijska posoda v katero se prelivajo presežki tekočine pri raztezanju; nepregorna posoda iz stekla ali gline, odporna proti visoki temperaturi; trg. bela iz porcelana, črna posoda iz železne pločevine ♪
  15.      posodábljanje  -a s (á) glagolnik od posodabljati: posodabljanje študija na visokih šolah ♪
  16.      posodábljati  -am nedov. (á) prilagajati zahtevam sodobnega časa: posodabljati izobraževanje in vzgojo; posodabljati miselnost; treba se je posodabljati / knjiž. posodabljati naprave modernizirati // delati aktualno, sodobno: posodabljati pouk; posodabljati revijo ♪
  17.      posódar  -ja m (ọ̑) izdelovalec posod: spretne roke posodarja ♪
  18.      posojilodajálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) fin. kdor da, daje posojilo: podpis posojilodajalca ♪
  19.      posojilodajálka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od posojilodajalec ♪
  20.      postavodajálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) star. zakonodajalec: postavodajalci so prepovedali delovanje take organizacije ♪
  21.      prèdprodája  -e ž (ȅ-ȃ) predhodna prodaja vstopnic, vozovnic: predprodaja letalskih vozovnic; vstopnice so v predprodaji ♪
  22.      preglódati  -am tudi -glójem, tudi preglôdati -am dov., preglódaj preglódajte tudi preglóji preglójite tudi preglôdaj preglôdajte tudi preglodájte; tudi preglodála (ọ́; ó) z glodanjem narediti luknjo skozi kaj: miši so preglodale pod / ekspr.: prsti so mu preglodali čevlje; narasla reka je preglodala pregrado // z glodanjem razdeliti na dva dela: bobri so na več mestih preglodali hlod preglódati se tudi preglôdati se z glodanjem priti skozi kaj ovirajočega: črv se pregloda skozi lubje; pren., ekspr. avtorjeva misel se pregloda skozi zunanjo navlako do osnov človeške narave ♪
  23.      preprodája  -e ž (ȃ) prodaja kupljenega blaga, navadno zaradi dobička, koristi: kupovati mamila za preprodajo; s preprodajo je veliko zaslužil ♪
  24.      preprodajálec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor preprodaja: preprodajalci mamil, vstopnic, zelenjave / preprodajalec z lesom prekupčevalec ♪
  25.      preprodajálka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od preprodajalec: preprodajalka cvetja; preprodajalko mamil so obsodili ♪

   68 93 118 143 168 193 218 243 268 293  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA