Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
oda (151-175)
- obglódati -am tudi -glójem, tudi obglôdati -am dov., obglódaj obglódajte tudi obglóji obglójite tudi obglôdaj obglôdajte tudi obglodájte; tudi obglodála (ọ́; ó) z glodanjem odstraniti del česa: obglodati koren; obglodati skorjo kruha / obglodati kost // z glodanjem načeti, poškodovati: zajci obglodajo drevesca ♪
- obglodávati -am nedov. (ȃ) z glodanjem načenjati: miši obglodavajo korenine ♪
- oblagodáriti -im in oblagodaríti -ím dov., oblagodáril (á ȃ; ȋ í) star. obdariti, nagraditi: gospodar ga je bogato oblagodaril / narava ga je oblagodarila s talenti ∙ iron. tovarna je oblagodarila okolico z dimom in smradom onesnažila oblagodárjen -a -o in oblagodarjèn -êna -o: z naravnimi lepotami oblagodarjena pokrajina ♪
- oblóda -e ž (ọ̑) 1. agr. otrobi, zmlet ječmen, koruza kot dodatek, primes krmi: nasuti, zamešati oblodo / ječmenova, ovsena obloda / mleti za oblodo 2. zastar. slaba pijača: te oblode nočem piti ♪
- odprodája -e ž (ȃ) glagolnik od odprodati: odločiti se za odprodajo zemljišč; postopna odprodaja ♪
- odprodájati -am nedov. (ȃ) prodajati kot del, dele celote: zaradi slabega gospodarjenja je začel odprodajati parcelo za parcelo; ob suši so morali odprodajati živino ♪
- odprodáti -dám dov., 2. mn. odprodáste in odprodáte; odprodál (á) prodati kot del, dele celote: od živine ni imel kaj odprodati; odprodati kos vrta, nekaj gozda in travnikov ♪
- odredbodajálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) jur. kdor daje odredbe, odloke, ukaze: odredbodajalec za izvedbo finančnega načrta sklada / glavni odredbodajalec za zasedeno ozemlje ♪
- odredbodájen -jna -o prid. (ā) jur. ki daje odredbe, odloke, ukaze: odredbodajna oblast ♪
- odspôdaj prisl. (ó) pog. spodaj: odspodaj so vrata zaklenjena; prim. spodaj ♪
- oglódati -am tudi oglójem, tudi oglôdati -am dov., oglódaj oglódajte tudi oglóji oglójite tudi oglôdaj oglôdajte tudi oglodájte; tudi oglodála (ọ́; ó) 1. z glodanjem načeti, poškodovati: zajci so oglodali drevesca // ekspr. poškodovati, uničiti: zob časa je oglodal gradove; na melišču so se podplati zelo oglodali 2. z glodanjem odstraniti del česa: miš je oglodala desko / pes je oglodal kosti; pren., ekspr. sonce je v tem tednu precej oglodalo ledenik oglódan tudi oglôdan -a
-o: napol oglodan storž; oglodane kosti; oblečen je bil v oglodano suknjo ♪
- oglodávati -am nedov. (ȃ) glodati: pes oglodava kosti / vsi ga oglodavajo ♪
- opróda -e tudi -a m (ọ̑) nekdaj plemičev služabnik, spremljevalec: oproda je poskrbel za hrano in prenočišče; v spremstvu je več oprod; grofov, vitezov oproda // slabš. pomočnik, sodelavec: on je režiserjev glavni oproda / oprode nacizma ♪
- pagóda -e ž (ọ̑) v budističnem okolju stavba, namenjena za verske obrede: mesta z mogočnimi pagodami; indijske, kitajske pagode ♪
- pagódast -a -o prid. (ọ̑) po obliki podoben pagodi: pagodasta stavba ♪
- pentóda -e ž (ọ̑) elektr. elektronka s petimi elektrodami: uporaba pentod v elektrotehniki ♪
- perióda -e ž (ọ̑) 1. doba, obdobje, po katerem se kak pojav navadno redno ponavlja: raziskovati periode v zgodovini naroda; prehod iz ene razvojne periode v drugo; periode vojn / nastop deževne periode; proučevati geološke periode // knjiž., navadno s prilastkom doba, obdobje sploh: to je najsrečnejša perioda v njegovem življenju / pesmi iz umetnikove ljubezenske periode 2. lingv. skupina zapleteno sestavljenih stavkov z dvema pomenskima deloma, veliki stavek: kopičiti periode; ne more slediti dolgim periodam ◊ elektr. perioda presledek, v katerem se zvrstijo iste karakteristike ponavljajočega se pojava; fiz. časovna perioda čas, ki ga porabi nihajoče telo za pot od ene skrajne lege do druge in nazaj; kem. perioda elementi,
razvrščeni po atomskih številih v posamezni vodoravni vrsti periodnega sistema; mat. perioda številke decimalnega števila, ki se ponavljajo; število, ki določa ponavljanje pri periodični funkciji; med. perioda mesečno perilo; muz. perioda tematsko sorodna in harmonsko med seboj odvisna (glasbena) stavka ♪
- pódagra in podágra -e ž (ọ̄; ȃ) med. protin na palcu noge: na starost je zbolel za podagro ♪
- podája -e ž (ȃ) glagolnik od podati: namesto meta na koš se je odločil za podajo; točna podaja; podaja s krila / zanimiva podaja vloge / obesiti belo zastavo v znamenje podaje ∙ žarg., šport. prestreči podajo podano žogo ♪
- podajáč -a m (á) 1. orodje za podajanje snopov: podajati snope s podajačem; podajač in vile / nasaditi podajač 2. redko podajalec: podajač sena 3. knjiž. zidarski pomožni delavec: zidarji in podajači 4. knjiž., redko pomočnik, pomagač: bil mu je za podajača pri preiskavah / nacistični podajači ♪
- podajálec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor kaj podaja, poda: polnilcu podaja podajalec / podajalec in strelec prvega gola ♪
- podajálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na podajanje: podajalne priprave / podajalna hitrost ♪
- podajálka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od podajalec: biti za podajalko ♪
- podajálnik -a [prvi pomen u̯n in ln] m (ȃ) 1. orodje za podajanje snopov: natakniti snop na podajalnik 2. teh. del stroja, priprava za podajanje ♪
- podájanje -a s (ȃ) glagolnik od podajati: priprava za podajanje / napake pri podajanju žoge in streljanju / naravno podajanje besedila / neprisiljeno podajanje vloge / podajanje medčloveških odnosov; nesprejemljivo podajanje razmer ♪
26 51 76 101 126 151 176 201 226 251