Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ocet (616)



  1.      ócet  ócta m (ọ̄) star. kis: dati ocet na solato; olje in ocet / sadni, vinski ocetkem. ocet raztopina ocetne kisline; les. surovi lesni ocet polizdelek pri suhi destilaciji lesa
  2.      óceten  -tna -o [cǝt in cet] prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na ocet: ocetna raztopina ♦ agr. ocetna kožica kar se nabere na površini tekočine pri alkoholnem vrenju 2. kem., v zvezi ocetna kislina organska kislina, ki nastaja pri fermentaciji sadnih sokov: radikal ocetne kisline; duh po ocetni kislini ócetno prisl.: ocetno kisel
  3.      ócetnokislínski  -a -o [cǝt in cet] prid. (ọ̑-) nanašajoč se na ocetno kislino: ocetnokislinske bakterije / ocetnokislinsko vrenje
  4.      očéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na očeta ali (očetove) prednike: očetna dediščina; očetno posestvo / zrasel je brez očetne ljubezni očetove / star. zapustiti očetno hišo rojstno hišo, domagr. očetna rastlina rastlina, ki pri križanju opraši in oplodi drugo rastlino
  5.      očetnjáva  -e ž () star. domovina: zapustili so svojo očetnjavo; pasti za svobodo očetnjave
  6.      očetomòr  -ôra m ( ó) knjiž. umor (svojega) očeta: odkriti očetomor; obsojen zaradi očetomora
  7.      očetomorílec  -lca [c] m () morilec (svojega) očeta: očetomorilec je bil obsojen na deset let strogega zapora
  8.      očétov  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na oče 1: očetov obraz / očetovi predniki; očetova sestra / očetovo premoženje / očetova beseda veliko zaleže; ekspr. bati se očetove jeze / ekspr. zapustil je očetovo hišo rojstno hišo, dom
  9.      očetováti  -újem nedov.) knjiž., ekspr. 1. biti oče, skrbeti kot oče: zavedal se je, da je hčeri slabo očetoval 2. biti idejni utemeljitelj, pobudnik: videti je bilo, kot bi bil on očetoval tej vstaji / pripada tistemu literarnemu rodu, ki mu je očetoval Cankar
  10.      očetovína  -e ž (í) knjiž. dedna posest po očetu: sinovi so očetovino delili / živeti na očetovini
  11.      očétovski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na oče 1: to je njegova očetovska dolžnost; očetovska ljubezen, skrb; zlorabljati očetovsko oblast / je zelo očetovski / sosedu je dal očetovski nasvet / redko očetovski prednik prednik po očetujur. očetovska pravda pravda za ugotovitev očetovstva; soc. očetovsko pravo dejstvo, da se določa sorodstvo samo po očetu očétovsko prisl.: očetovsko opominjati; po očetovsko skrbeti za koga; biti očetovsko dober
  12.      očétovstvo  -a s (ẹ́) 1. dejstvo, da je moški oče: dokazati, priznati, zanikati očetovstvo / pog. tožiti koga za očetovstvo v imenu otroka vložiti tožbo za ugotovitev očetovstva 2. knjiž., ekspr. dejstvo, da je kdo idejni utemeljitelj, pobudnik: pripisovali so mu očetovstvo tega programa
  13.      dopočéti  -čnèm nedov., dopočél; nam. dopočét in dopočèt (ẹ́ ) nar., ekspr. delati, početi: fant táko dopočne, da ga ne morem prenašati; strašno, kakšno so dopočeli vso noč
  14.      dvóčetrtínski  -a -o prid. (ọ̑-) muz. ki obsega dve četrtinki: dvočetrtinski takt
  15.      počétek  -tka m (ẹ̑) star. začetek: to je pomenilo zanj početek novega življenja / početki znanosti / že od početka, na početku je bil tak; v početku je imel mnogo zagovornikov; prim. spočetka
  16.      počéten  -tna -o prid. (ẹ̑) star. začeten: premagati početne težave
  17.      počéti 1 -čnèm nedov., počél; nam. počét in počèt (ẹ́ ) nav. ekspr. 1. opravljati, izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; delati: zjutraj raznaša časopis, to počne vsak dan; rad bi počel kaj koristnega, pametnega / po kosilu gre na sprehod ali pa počne kaj drugega; poglej, kaj počnejo otroci na dvorišču; kaj ste počeli v sobi, da je tako zakajena; ne more sedeti pri miru, vedno kaj počne; včasih je popival, zdaj pa tega ne počne več; ne sme početi tega, kar bi rad / početi neumnosti; ne počni več takih reči / ne ve, kaj naj počne v takem primeru kaj naj stori, ukrene; kaj si počel, odkar se nisva videla kako si živel, s čim si se ukvarjal; grozno, kaj vse ti ljudje počnejo kako neprimerno se vedejo; kako neprimerno, neustrezno ukrepajo 2. povzročati komu zlasti kaj neprijetnega: hude reči so počeli z njim / kaj si počel s knjigo, da je vsa umazana; redko grdo počne z učenci dela, ravnaekspr. le kaj bo počela brez njega brez njegove pomoči bo težko kos življenjskim težavam, določenim opravilom; ekspr. tu nimaš kaj početi pojdi, nisi zaželen; pog. s tem denarjem nimam kaj početi premalo ga je za nakup; ne morem živeti; ekspr. s takimi odgovori nimam kaj početi so neustrezni, neuporabni; ekspr. kaj počne tu ta človek kako, da je tukaj; ekspr. ni vedel, kaj bi počel od nestrpnosti zelo je bil nestrpen; ekspr. od zadrege ni vedela, kaj bi počela z rokami kako bi jih držala; ekspr. vse mogoče je počela, da bi vzbudila njihovo pozornost zelo si je prizadevala
  18.      počéti 2 -čnèm dov., počél; nam. počét in počèt (ẹ́ ) star. začeti: početi delati; početi pripovedovati / početi prepir počénši: delavci so, počenši z desne strani, začeli podajati opeko / počenši z novim letom se bo najemnina zvišala
  19.      počétje  -a s (ẹ̑) 1. glagolnik od početi, delati: opazoval je početje otrok pri igri; ni se zmenil za njegovo početje in je nadaljeval pot; fantovo početje je bilo sumljivo / ekspr. ob takem početju ne moremo molčati ravnanju, dejanju 2. ekspr. dejavnost, delovanje: obsodili so izdajalsko početje vlade; poročal je o svojem vohunskem početju; sodeloval je pri nekem sumljivem početju 3. ekspr. delo, prizadevanje: vse njegovo početje se mu je zdelo nekoristno; spoznal je nesmiselnost svojega dosedanjega početja
  20.      počétkom  predl. (ẹ̑) zastar., z rodilnikom od začetka, na začetku: početkom preteklega stoletja
  21.      počétkoma  prisl. (ẹ̑) zastar. od začetka, na začetku: početkoma se je zelo bal
  22.      počétnik  -a m (ẹ̑) star. začetnik: početnik filozofske smeri
  23.      početvériti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) narediti štirikrat tolikšno: početveriti dobiček // ekspr. zelo pomnožiti, povečati: število članov se je v nekaj letih početverilo
  24.      prápočétek  -tka m (-ẹ̑) knjiž., ekspr. začetek: pisateljevi literarni prapočetki / tako je bilo že od prapočetka, v prapočetku
  25.      prótispočéten  -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) knjiž., redko kontracepcijski: protispočetne tablete

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA