Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

obrten (2)

1.      obŕten  -tna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na obrt: a) obrtna dejavnost; obrtna storitev / obrtna delavnica; obrtna zadruga; obrtno podjetje / obrtni izdelki / obrtni davek davek od obrtne dejavnosti; poljud. obrtni list dovoljenje za opravljanje obrtne dejavnosti b) obrtni del filmske umetnosti; obvladati obrtno stran pisanja ◊ šol. obrtna nadaljevalna šola do 1945 poklicna šola obŕtno prisl.: obrtno se ukvarjati z mizarstvom ♪
2.      umétnoobŕten  -tna -o prid. (ẹ̑-ȓ) nanašajoč se na umetno obrt: umetnoobrtni izdelki / umetnoobrtna razstava ♪