Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
obrov (46) 
- obròv -óva m (ȍ ọ́) knjiž., redko breg, brežina, strmina: obrov je bil strm in zelo spolzek; skrivati se po obrovih / pogledati z obrova v prepad s strmega roba ♪
- óbrovski -a -o prid. (ọ́) knjiž., redko velikanski: obrovska pest, postava ♪
- bóbrov in bôbrov -a -o (ọ́; ó) pridevnik od bober: bobrovo krzno ♪
- bóbrovec in bôbrovec -vca m (ọ́; ó) gladka, na enem koncu zaokrožena strešna opeka: z bobrovci krita streha ♪
- bobrovína -e ž (í) 1. bobrovo krzno: ovratnik iz dragocene bobrovine 2. močno dišeč izloček iz bobrove žleze: bobrovino so nekdaj uporabljali za zdravilo ♪
- bóbrovka in bôbrovka -e ž (ọ́; ó) 1. samica bobra: bobrovka se je potopila pod gladino 2. kučma iz bobrovega krzna: oguljena bobrovka ♪
- bóbrovski in bôbrovski -a -o prid. (ọ́; ó) nanašajoč se na bobre: bobrovsko bivališče / bobrovska kučma kučma iz bobrovega krzna; bobrovka ♪
- cinóbrov -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na cinober: cinobrova ruda / cinobrova barva cinóbrovo prisl.: cinobrovo rdeči žarki zahajajočega sonca ♪
- dobrovéren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) jur. prepričan, da je do česa upravičen: dobroverni posestnik / dobroverna priča priča, ki je prepričana, da govori resnico ♪
- dobrovíta -e ž (ȋ) bot. grm z belimi ali rdečkastimi cveti v ploščatih kobulih, Viburnum lantana: grmi dobrovite; dekle je tanko kot šiba dobrovite ♪
- dobrovítovina in dobrovitovína -e ž (ȋ; í) šibje dobrovite: košara iz dobrovitovine ♪
- dobrovóljček -čka m (ọ̑) ekspr. kdor je (rad) dobre volje, zlasti ob pijači: dobrovoljčki postajajo vedno bolj zgovorni; lahkoživi, vinski dobrovoljčki; njegova gostilna je shajališče dobrovoljčkov / ta otrok je tak dobrovoljček, samo smeje se ♪
- dobrovóljec -jca m (ọ̑) star. kdor stopi prostovoljno v vojsko; prostovoljec: bitke se je udeležil kot dobrovoljec ♦ zgod. solunski dobrovoljci jugoslovanski prostovoljci, ki so se borili leta 1916 na solunski fronti ♪
- dobrovóljen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) 1. raba peša ki je (navadno) dobre volje: gostilničar je vesel dobrovoljnih gostov; dobrovoljen otrok / dobrovoljen izraz // dobrohoten, dobrosrčen: dobrovoljni možiček jih je posvaril / dobrovoljen nasmeh; dal mu je dobrovoljen nasvet 2. star. prostovoljen: dobrovoljen vojak dobrovóljno prisl.: možakar si dobrovoljno mane roke; dobrovoljno odpuščati ♪
- dobrovóljnež -a m (ọ̑) ekspr. kdor je (navadno) dobre volje ♪
- dobrovóljnost -i ž (ọ́) lastnost dobrovoljnega človeka: vsi so ga imeli radi zaradi njegove dobrovoljnosti / dobrovoljnosti ni bilo konec ♪
- dobrovóljski -a -o (ọ̑) pridevnik od dobrovoljec: dobrovoljska divizija, legija ♪
- odobrovóljiti -im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. spraviti v dobro voljo: dekleta so ga hitro odobrovoljila; sonce jih je odobrovoljilo; gostje so se kmalu odobrovoljili ♪
- udobrovóljiti -im dov. (ọ̄ ọ̑) spraviti v dobro voljo: vino ga je udobrovoljilo; s svojimi šalami je vsakogar udobrovoljil udobrovóljiti se postati dobre volje: ob dobri jedači in pijači so se kmalu udobrovoljili udobrovóljen -a -o: udobrovoljeni gostje ♪
- zlatobròv -ôva m (ȍ ó) zool. v Sredozemskem morju živeča večja riba z zelenkasto srebrnim telesom in plavutmi spreminjajočih se barv; orada ♪
- abbé -ja [abé] m (ẹ̑) v francoskem okolju naslov za katoliškega duhovnika: stari dvorni abbé / abbé Dobrovský ♪
- bóber in bôber -bra m (ọ́; ó) vodni glodavec z dragocenim krznom in ploščatim luskinastim repom: bobri gradijo jezove ♦ zool. evropski, kanadski bober // pog. bobrovo krzno, bobrovina ♪
- črép -a m (ẹ̑) 1. nar. vzhodno gladka, na enem koncu zaokrožena strešna opeka; bobrovec: toča je razbila več črepov / streha je pokrita s črepom 2. nar. lončen lonec: zatem smo zaslišali, kako je začela prestavljati v kuhinji črepe (I. Potrč) 3. redko košček razbite lončene, steklene posode; črepinja: na tleh so ležali črepi glinastega lonca ♪
- črepíca -e ž (í) redko gladka, na enem koncu zaokrožena strešna opeka; bobrovec ♪
- dobríka -e ž (í) nar. dobrovita ♪
1 26 
