Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

obrekljivka (3)

1.      obrekljívka  -e ž (ȋ) ženska, ki (rada) obrekuje: vaške obrekljivke / soseda je velika obrekljivka ♪
2.      grdílka  -e [tudi u̯k] ž (ȋ) star. opravljivka, obrekljivka: ni je maral, grdilke grde ♪
3.      obirálka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) 1. ženska, ki s trganjem odstranjuje sadeže, plodove z drevesa, rastline: obiralka hmelja 2. ekspr. opravljivka, obrekljivka: ta ženska je velika obiralka ♪