Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

obolelost (7)

1.      obolélost  -i ž (ẹ́) stanje obolelega človeka: zaradi obolelosti je ostal doma; znaki obolelosti / duševna, telesna obolelost; obolelost srca; obolelost za zlatenico ♪
2.      dédičen  -čna -o prid. (ẹ̑) zastar. deden: dedična posest / dedična obolelost ♪
3.      grížavost  -i ž (ȋ) obolelost za grižo: med vojaki je bila grižavost pogostna / grižavost čebel ♪
4.      kapilára  -e ž (ȃ) 1. anat. najtanjša krvna ali mezgovna žila: obolelost kapilar / kožne, pljučne kapilare / krvne kapilare / skleroza kapilar 2. fiz. zelo tanka cevka, ki ima veliko površino glede na prostornino vsebovane tekočine: alkohol v kapilari ♪
5.      krvotvóren  -rna -o prid. (ọ̄) biol., navadno v zvezi krvotvorni organ organ, v katerem se tvorijo krvne celice: obolelost krvotvornih organov ♪
6.      lásnica  tudi lasníca -e ž (ȃ; í) 1. anat. najtanjša krvna ali mezgovna žila; kapilara: obolelost lasnic / pljučne lasnice 2. petr. zelo tanka razpoka v kamninah: smer lasnic; tvorba lasnic 3. zool. zelo tanek zajedavec v črevesju človeka in nekaterih živali, katerega ličinke povzročajo trihinelozo; trihina: ugotoviti lasnico v črevesju ♪
7.      močíti  móčim nedov. (ȋ ọ́) 1. delati kaj mokro, navadno z vodo: curek moči skalo; dež moči okno; segla je tako globoko, da ji je voda močila zavihan rokav; močiti prašna, suha tla / lase močiti vlažiti s kako tekočino / pog. na izletu nas je tri dni močil dež je tri dni deževalo; brezoseb.: tri dni nas je močilo; redko zunaj moči dežuje // z močenjem spravljati koga k zavesti: nezavestnega so močili; močili so mu glavo; močiti koga z mrzlo vodo 2. knjiž. opravljati malo potrebo: razposajenci so močili po pločniku; zaradi obolelosti pogosto moči / otrok še moči opravlja malo potrebo v plenice, oblačilo; moči posteljo nehotno, bolezensko izpraznjuje mehur v spanju / ekspr. star pijanec je med preklinjanjem močil plot opravljal malo potrebo ob plotu ● pesn. moj znoj je močil tvoje trte delal sem v tvojem vinogradu zate; ekspr. ko bosta močila grlo, se vama še jaz pridružim pila, popivala; pesn. močiti lica, oči jokati; ekspr. grob je močila z gorkimi solzami jokala je za umrlim; ekspr. ni še dolgo tega, kar je močil plenice je bil otrok ◊ agr. močiti lan z namakanjem v vodi goditi ga; alp. ruša moči izceja vodo; čeb. panji močijo na žrelih se jim zjutraj pojavljajo kapljice močèč -éča -e: posteljo močeči otroci ♦ fiz. močeča tekočina tekočina, ki omoči stene posode ♪