Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

obljuden (16)



  1.      obljúdenost  -i ž () knjiž. naseljenost, poseljenost: obljudenost te pokrajine narašča; gosta, redka obljudenost / skušali so ugotoviti morebitno obljudenost Marsa če so živa bitja na Marsu
  2.      obljúden  -a -o prid. (-) knjiž. nenaseljen, neposeljen: pusti, neobljudeni kraji / nihče se ni hotel naseliti v tisti neobljudeni hiši
  3.      obljúdenost  -i ž (-) knjiž. nenaseljenost, neposeljenost: neobljudenost gozdnatih predelov
  4.      preobljúdenost  -i ž () knjiž. prenaseljenost: preobljudenost vzhodne Azije / redko posledica je bila preobljudenost tega dela morja z ribami je bila, da je bilo, živelo tu preveč rib
  5.      anekuména  -e ž (ẹ̑) geogr. neobljudeno, za naselitev neugodno področje: šibkejša plemena so bila potisnjena v anekumene
  6.      brezljúden  -dna -o prid. (ú ū) star. ki je brez ljudi, neobljuden: pristati na brezljudnem otoku / brezljudne ulice
  7.      ekuména  -e ž (ẹ̑) geogr. naseljeno, obljudeno področje: barje je bilo velika vrzel sredi ekumene / antična ekumena
  8.      híperpopulácija  -e ž (-á) prenaseljenost, preobljudenost: hiperpopulacija vzhodne Azije; izseljevanje zaradi hiperpopulacije
  9.      ljudnàt  -áta -o in ljúdnat -a -o prid. ( ā; ) star. zelo naseljen, obljuden: to so ljudnati kraji; Kitajska je ljudnata / ljudnate ulice polne ljudi
  10.      narédko  in na rédko prisl. (ẹ̄) 1. izraža razvrščenost v velikih medsebojnih presledkih: drevesa stojijo naredko; ekspr. naredko posejane zvezde / sneg naletava le še naredko / naredko obljudeni kraji 2. izraža pojavljanje v velikih časovnih presledkih: naredko kliče zdravnika; kukavice se oglašajo bolj naredko
  11.      obljúditi  -im dov.) knjiž. 1. naseliti, poseliti: obljuditi deželo, otok / živali so spet obljudile rov / obljuditi zapuščeno hišo začeti prebivati, stanovati v njejknjiž. ljudje so spet obljudili ulice in trge prišli nanje, jih napolnili 2. redko napolniti, poživiti: obljuditi svoj dramski svet z idejami; obljuditi tišino z lastnim glasom obljúden -a -o: obljuden kraj; vrvež na obljudenih cestah; gosto, redko obljuden
  12.      osaméti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. 1. ne biti več v stikih, povezavi z drugimi: kdor ne hodi med ljudi, osami; na stara leta je mati osamela 2. ekspr. postati prazen, pust, neobljuden: prej živahni dom je zdaj osamel; med vojno so kmetije osamele / gozd v jeseni osami osamèl in osamél -éla -o 1. deležnik od osameti: čutil se je osamelega in zapuščenega; osamela ženica; hiša je bila osamela in brez otroškega smeha; ekspr. osamelo srce 2. ki okoli sebe, v bližini nima drugih stvari svoje vrste; osamljen: osamelo drevo
  13.      preobljúditi  -im dov.) knjiž. prenaseliti: preobljuditi rodovitno pokrajino preobljúden -a -o: preobljuden otok; preobljudena hiša; izogibal se je preobljudenih ulic ulic, na katerih je bilo zelo veliko ljudi
  14.      rédek  -dka -o prid., redkéjši tudi rédkejši (ẹ́) 1. ki je bolj v tekočem kot v trdnem stanju: redka omaka; malta je preveč redka 2. razvrščen v velikih medsebojnih presledkih: redke veje; trava je zaradi suše redka; redko drevje / redki lasje; ima zelo redko brado // ki sestoji iz enot, razvrščenih v velikih medsebojnih presledkih: redek glavnik; redek gozd / redka mreža mreža z večjimi luknjicami; redko blago 3. skozi katerega se lahko vidi: redka megla / ekspr. redka tema 4. ki obstaja v majhni meri: promet v tistih krajih je še redek; redka naseljenost 5. ki je glede na določeno dejstvo tak, kakršnih je v določeni skupini malo: on je eden izmed redkih ljudi, ki mu je to uspelo; to vedo le redki posamezniki // ki je tak, kakršnih je malo sploh: knjižnica hrani več redkih starih knjig; ta rastlina, žival je redka 6. ki se pojavlja v velikih časovnih presledkih: redki streli / njegovi obiski so postajali vse bolj redki / na redke čase se vidiva malokdaj, poredkoma 7. ki se malokdaj pojavi, ponovi: dočakati redek jubilej; taki prizori v sodobni dramatiki niso redki; izkoristiti redko priložnost / postreči z izbranimi, redkimi jedmi // ki ima razmeroma majhno frekvenco: to so redki primeri; slovar vsebuje tudi redke besede ● ta človek je redkih besed zelo malo govori; preg. goste službe, redke suknje kdor zelo pogosto menjava delo, službe, revno živiles. redki les les z redkimi, širokimi letnicami; metal. redke kovine kovine, ki se zaradi dragih postopkov pridobivanja redko uporabljajo rédko prisl.: redko prihaja k nam; redko obljudeni kraji; ekspr. redko redko se to zgodi rédki -a -o sam.: le redki to razumejo; jesti kaj redkega; na redko mu piše naredko; po redkem se vidita poredkoma
  15.      samévati  -am nedov. (ẹ́) 1. biti, živeti sam, brez stikov, povezave z drugimi: drugi hodijo v družbo, on pa sameva; samevala je v zatohli sobi; na starost zelo sameva je zelo osamljena 2. ekspr. biti prazen, pust, neobljuden: pokopališče za vasjo sameva; zidanica bo vso zimo samevala / gospodarja ni in neobdelana zemlja sameva 3. ekspr., s prislovnim določilom biti kje brez drugih stvari svoje vrste: v nižini je sameval njegov dom; za hišo sameva jablana; samo to obvestilo je samevalo na oglasni deski samevajóč -a -e: petje slavca, samevajočega v grmovju; samevajoče hiše
  16.      samováti  -újem nedov.) star. samevati: vsak je samoval v svoji sobici / stari grad že dolgo samuje je prazen, pust, neobljuden / ob poti je samovala njena hiša; v kotu je samoval klavir ∙ zastar. takrat je še samoval bil neporočen, samski samováje: samovaje je slonela na oknu samujóč -a -e: samujoče drevo




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA