Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

obli (81-105)


  1.      preoblikoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na preoblikovanje: preoblikovalni postopek / preoblikovalna moč ♪
  2.      preoblikovánje  -a s (ȃ) glagolnik od preoblikovati: postopek preoblikovanja / preoblikovanje mišljenja / preoblikovanje kapljic v kristale ♪
  3.      preoblikováti  -újem dov. (á ȗ) dati čemu drugačno obliko: preoblikovati glavo kipa / ledeniki so preoblikovali pokrajino / ljudstvo je pesmi po svoje preoblikovalo / pesnik je dogodek preoblikoval v simbol preoblikováti se dobiti drugačne značilnosti: ta literarna smer se je pozneje močno preoblikovala / kapljice so se preoblikovale v drobne kristale / društvo se je preoblikovalo v akademijo preoblikován -a -o: preoblikovan izdelek; preoblikovani spomini na mladost ♪
  4.      razoblíčiti  -im dov. (í ȋ) knjiž. skaziti, iznakaziti: bolezen je razobličila njeno telo / pisatelj je realnost razobličil ∙ knjiž. pri pranju se je obleka razobličila izgubila pravilno obliko ♪
  5.      razoblikováti  -újem dov. (á ȗ) knjiž. skaziti, iznakaziti: to je razoblikovalo njeno postavo / ekspresionisti so realnost razoblikovali ∙ knjiž. na soncu so se plošče razoblikovale izgubile pravilno obliko ♪
  6.      sámooblikovánje  -a s (ȃ-ȃ) oblikovanje samega sebe: želja po samooblikovanju; samoizobraževanje in samooblikovanje / samooblikovanje skupnosti ♪
  7.      sòoblikoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȍ-ȃ) kdor je skupaj s kom oblikovalec česa: sooblikovalec makete / sooblikovalec otrokove duševnosti ♪
  8.      sòoblikoválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȍ-ȃ) ženska oblika od sooblikovalec: sooblikovalka arboretuma ♪
  9.      sòoblikováti  -újem nedov. (ȍ-á ȍ-ȗ) skupaj s kom oblikovati: to naselje sooblikujeta kraški svet in tipični slog hiš / z drugimi pedagogi je sooblikoval naše šolstvo / ilustracija v mladinski knjigi sooblikuje otrokovo duševnost ♪
  10.      uoblíčiti  -im dov. (í ȋ) star. izoblikovati: uobličiti svoje mnenje o umetnosti ♪
  11.      zaóbliti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) narediti oblo, okroglo: zaobliti robove desk / reka je zaoblila kamenje zaóbliti se ekspr. postati obel, okrogel: lica so se mu zaoblila; obraz, trebuh se mu je z leti zaoblil / zaradi preobilne hrane se je zaoblil zaóbljen -a -o 1. deležnik od zaobliti: zaobljen rob 2. ekspr. obel, okrogel: zaobljen kamen; zaobljen ribji trup; zaobljeni vrhovi gora; zaobljena kupola cerkve / zaobljena krošnja dreves / ima širok, zaobljen obraz; mehko zaobljena brada ♪
  12.      zoblikovati  ipd. gl. izoblikovati ipd. ♪
  13.      zóbliti  -im tudi izóbliti -im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. narediti zaobljeno, okroglo: zobliti ostre vogale / nasmeh mu je zoblil obraz zóbljen tudi izóbljen -a -o: zobljeni kamni; zobljeno telo ♪
  14.      abc  tudi abecé [prva oblika abecé in abǝcǝ̀] m neskl. (ẹ̑; ǝ̏) 1. zastar. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda: učiti se abc 2. ekspr. začetno, osnovno znanje: to je komaj abc tehnike ♪
  15.      abituriêntka  in abituriéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od abiturient ♪
  16.      abonêntka  in abonéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od abonent ♪
  17.      absolvêntka  in absolvéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od absolvent: absolventka agronomije ♪
  18.      abstinêntka  in abstinéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od abstinent ♪
  19.      abstrákten  -tna -o prid., abstráktnejši (ȃ) s čuti nezaznaven, pojmoven, miseln, ant. konkreten: abstrakten pojem; abstraktna predstava o nečem; abstraktno mišljenje ♦ lingv. abstraktni samostalniki; um. abstraktno slikarstvo slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje // nenazoren, nejasen: govornikovo abstraktno izražanje / preveč si abstrakten, da bi te razumel abstráktno prisl.: ne zna abstraktno misliti ♪
  20.      abstraktízem  -zma m (ȋ) publ. umetnostna smer, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje ♪
  21.      adekváten  -tna -o prid., adekvátnejši (ȃ) ustrezen, enakovreden, ujemajoč se: najti adekvaten izraz; truditi se za adekvaten prevod; dati vsebini adekvatno obliko; v sedanjih okoliščinah je to najbolj adekvatna rešitev problema adekvátno prisl.: adekvatno se izraziti ♪
  22.      áerodinámičen  in aêrodinámičen -čna -o prid. (ȃ-á; ȇ-á) nanašajoč se na aerodinamiko: aerodinamični izkoristek; aerodinamične sile // ki povzroča čim manjši zračni upor: aerodinamična drža telesa pri smučarskih skokih; aerodinamične linije letala; avtomobil aerodinamične oblike áerodinámično in aêrodinámično prisl.: aerodinamično oblikovano vozilo ♪
  23.      afirmíranje  -a s (ȋ) glagolnik od afirmirati: različne oblike človekovega afirmiranja v družbi ♪
  24.      agêntka  in agéntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od agent ♪
  25.      agregáten  -tna -o prid. (ȃ) 1. fiz., kem., v zvezi s stanje nanašajoč se na obliko, v kateri se snov pojavlja: trdno, plinasto agregatno stanje 2. nanašajoč se na agregat: agregatni stroji ♪

   1 6 31 56 81 106 131 156 181 206  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA