Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
obli (3.276-3.300)
- šéga in šêga -e ž (ẹ́; é) navadno s prilastkom 1. nav. mn. kar se v ustaljeni obliki ponavlja (iz roda v rod) ob določeni človekovi dejavnosti, dogajanju: nekatere šege izginjajo / delovne, ženitovanjske šege; ljudske šege; šege ob poroki, smrti, žetvi / poročil se je po njihovi šegi; po stari šegi je moral priseči 2. star. navada: držal se je ustaljenih hišnih šeg; domače šege / pri njih je bila šega, da so otroci starše vikali ● star. oblečena je bila po najnovejši šegi modi; zastar. ta človek je svoje šege je muhast; drugi kraji, druge šege ♪
- šelè tudi šèle prisl. (ȅ; ȅ) 1. izraža, da je čas, v katerem dejanje nastopi, poznejši, kot se pričakuje: za neprijetno novico je izvedel šele naslednji dan; šele danes mi je to povedal; obiskal nas bo šele za novo leto; vrnil se je šele okrog polnoči; zagledal ga je šele, ko se je ustavil tik pred njim / zdaj šele vem, zakaj je to storil; ekspr. on je najprej direktor, potem dolgo nič, potem šele človek 2. izraža omejenost na navedeno z izločanjem drugega pred njim: šele on mu je pokazal pravo pot; šele otroci so dali njenemu življenju pravi smisel / šele pred šolo se je spomnil na nalogo / končno stališče bo izoblikovala šele javna razprava; položaj bo jasen šele po volitvah 3. izraža pravkaršnjo izvršitev dejanja: kam spet odhajaš, saj si šele prišel / šele zaspala je, pa so jo že zbudili 4. izraža omejevanje na določeno mero, navadno manjšo od pričakovane:
prehodil je šele dva kilometra; stara je šele dvanajst let; ura je šele osem / to je šele prva faza gradnje; pri branju knjige sem šele na tretji strani 5. ekspr. poudarja visoko stopnjo, mero: že zdaj je razburjen, kako bo šele ogorčen, ko bo vse izvedel; z očetom sta šele velika prijatelja; na morju mora biti šele vroče, ko že tu komaj dihamo / elipt. vsem se je prikupil, kako šele njej // navadno v zvezi kaj šele izraža močno zanikanje, zavrnitev: od strahu ni mogla narediti niti koraka, kaj šele zbežati; nimata denarja niti za hrano, kaj šele za hišo / star. takemu človeku ne bi zaupal psa, kam šele sina 6. v vezniški rabi, v časovnih odvisnih stavkih, v zvezi šele ko za izražanje, da se dejanje odvisnega stavka zgodi pred dejanjem v nadrednem: šele ko se je vreme izboljšalo, so odpluli; šele ko je odjezdil, je stekla v hišo; šele ko sem ponovil vprašanje, me je razumela ● star. moral sem šele premagati nasprotovanje prestrašenih prebivalcev najprej;
ekspr. to bomo šele videli izraža dvom, pomislek ♪
- šestíca -e ž (í) 1. pog. številka šest: napisati šestico / na tej progi vozi šestica tramvaj, avtobus številka šest ∙ žarg., med. izpulili so mu šestico prvi stalni kočnik 2. nekdaj srebrn avstrijski kovanec za šest krajcarjev: kupil je za šestico žganja / srebrna šestica 3. igralna karta s šestimi znaki: karova, pikova šestica 4. obrt. pramen las, položen v obliki spodnjega dela številke šest in pripet plosko ob lasišču: narediti šestice; šestica ob ušesu // žarg. ščipalka za pripenjanje takega pramena: pripeti s šestico ♪
- šílast -a -o prid. (í) dolg, ozek in koničast: šilast kljun / šilasti vrhovi gora // ki je ozke, koničaste oblike: šilast nos; šilasta glava / ekspr. šilasta kolena // ki ima dolgo in ozko konico: nož s šilastim rezilom / šilast zvonik ◊ arhit. šilasti lok lok, ki je na vrhu koničasto zalomljen ♪
- šílastolóčen -čna -o prid. (í-ọ̑) arhit. ki ima obliko šilastega loka: šilastoločen zaključek okna ♪
- šíška -e ž (ȋ) bolezenska tvorba na nekaterih rastlinah, nastala zaradi vboda žuželke, delovanja gliv: na listu, veji se je naredila šiška / hrastove šiške v obliki kroglic ◊ šport. narediti šiško pri balinanju narediti, da so tri krogle enega moštva najbližje balinu ♪
- šivánkast -a -o prid. (ȃ) podoben šivanki: šivankasta oblika / ekspr. dekle s šivankastimi nogami zelo tankimi ♪
- škárjast -a -o prid. (ȃ) po obliki podoben odprtim škarjam: škarjast rep lastovke / škarjasta oblika ◊ alp. škarjasto varovanje varovanje z vrvema levo in desno od vodečega plezalca; elektr. škarjasti odjemnik tokovni odjemnik iz paličja na električnem vozilu za odvzemanje toka iz kontaktnega vodnika; pantograf; med. škarjasta hoja hoja, pri kateri se postavlja noga pred drugo nogo tako, da jo križa; teh. škarjasti eskalator eskalator za prevoz navzgor in navzdol; škarjasto ustje ustje silokombajna z dvema sestavoma dovajalnih verig; vet. škarjasti ugriz ugriz škarjastega zobovja; škarjasto zobovje zobovje, pri katerem segajo zgornji sekalci čez spodnje ♪
- škárje -rij ž mn. (ȃ) 1. orodje za rezanje iz dveh rezil, ki se ob pritisku na ročaja odpirata v obliki črke V: nabrusiti škarje; rezati, striči s škarjami; konica, uho škarij / kleparske, krojaške, vrtnarske škarje; ovčje škarje za striženje ovc; vrtne škarje; škarje za živo mejo; škarje za pločevino / ročne škarje // teh. stroj za rezanje, striženje pločevine: škarje so se pokvarile / strojne škarje 2. kleščam podoben prvi par nog pri nekaterih rakih: rak zgrabi hrano s škarjami / jesti meso z repa in škarij 3. ekspr. položaj med dvema postrani približujočima se nevarnostma: žarometa sta dobila letalo v škarje; vsekakor moramo priti iz tankovskih škarij / škarje, v katerih so se znašli, so se vse bolj zapirale položaj med približujočima se nevarnostma je postajal vse bolj brezizhoden; avtomobil je prišel, vozil v škarje v položaj pri prehitevanju, ko se vse bolj
približuje nasproti vozeče vozilo / dobiti koga z nogami v škarje // navadno s prilastkom položaj med dvema nasprotujočima si stvarema sploh: v škarjah med udobnostjo in hitrostjo so se avtomobilski proizvajalci odločili za drugo; biti v škarjah želja in dolžnosti 4. ekon., navadno s prilastkom neusklajenost, nesorazmerje: škarje med cenami industrijskih izdelkov in kmetijskih pridelkov / škarje cen se odpirajo neusklajenost, nesorazmerje se veča, zapirajo neusklajenost, nesorazmerje se manjša ● ekspr. filmu škarje ne bi škodile krajšanje; ekspr. imeti škarje in platno v rokah imeti moč, oblast odločati o čem; žarg., šport. narediti škarje dvigniti smuči med letom v različni višini; ekspr. mojster je spet segel po škarjah spet začel rezati, striči; postavljati mlaj s škarjami z drogovoma, spetima na enem koncu v obliki črke V ◊ agr. škarje podolgovata kosa lesa, pritrjena v obliki črke V na zadnji
konec ojesa, s konci krakov pa na sprednji del voza; etn. nastaviti, poslati škarje med mlačvo ob pripravljanju slame za streho naskrivaj nastaviti, poslati navzkriž povezani palici, obroč in bat skupaj z nekaj pijače, štrukljev, cvetjem in posmehljivim pismom; grad. streha na škarje streha, pri kateri sta na škarnike, strešne tramove z obeh strani vodoravno pribita po dva vzporedna ploha; les. škarje stroj za obrezovanje furnirja; zlagati deske v škarje zlagati jih v obliki črke V ali X; teh. škarje okovje z dvema krakoma, navadno v obliki črke V, za omejevanje odpiranja določene plošče; vrata (pri omari) na škarje; tisk. krožne škarje stroj za razrezovanje lepenke z okroglimi noži, ki se vrtijo ♪
- škátla -e ž (ȃ) 1. posoda kvadraste, valjaste oblike, navadno s pokrovom, iz kartona, pločevine za shranjevanje, embalažo: odpreti škatlo; zlagati izdelke, pisma v škatlo; kartonska, pločevinasta škatla / konzervne škatle; šivalna škatla; škatla za jestvine // vsebina škatle: pojesti škatlo piškotov 2. pog. zunanji varovalni, vezni del kakega predmeta, naprave; ohišje: občutljivi del mehanizma je v škatli; škatla radijskega aparata / škatla avtomobila karoserija 3. slabš., navadno s prilastkom škatli podobna hiša, stavba: zdaj gradijo same škatle / stanuje v eni od stanovanjskih škatel // vozilo, zlasti slabo: ladja je bila stara škatla / pločevinasta škatla avtomobil, avtobus ● nar. škatla past za polhe; žarg., arhit. škatla škatli podoben sestavljiv pohištveni element; žarg., obrt. škatla omarica za roleto; slabš. ugasni no to škatlo radijski,
televizijski sprejemnik; žarg., les. okenska škatla okenski okvir ◊ etn. škatla plitev barjanski čoln z ravno, oglato zadnjo stranico; muz. škatla priprava s pokrovom in ročajem za prenašanje violine, čela; trg. zložljiva odpremna škatla zložljiva embalaža za knjigo, izdelek iz kosa kartona, valovite lepenke; voj. dimna škatla posoda, napolnjena s snovjo, ki pri izgorevanju daje velike količine dima za maskiranje ♪
- škátlica -e ž (ȃ) manjšalnica od škatla: odpreti škatlico; spraviti v škatlico / cigaretna škatlica; redko okrasna škatlica šatulja; škatlica od vžigalic, za vžigalice; hiše so bile kakor škatlice vžigalic so bile kvadraste oblike, majhne / pokaditi tri škatlice na dan tri zavojčke cigaret; porabiti celo škatlico vžigalic ● ekspr. trhla škatlica je nemočno plesala na valovih čoln, ladja; on je kakor iz škatlice brezhibno, lepo oblečen, urejen; stanovanje imajo zmeraj kakor iz škatlice zmeraj vzorno pospravljeno, čisto ♪
- škóda 1 -e ž (ọ́) 1. kar nastane kot posledica zmanjšanja količine, kakovosti, vrednosti kake dobrine: oceniti, popraviti škodo; prizadeti komu škodo; na avtomobilu je za več tisoč dinarjev škode / delati, povzročati škodo; od tega ima le škodo, koristi pa nobene; trpeti škodo; tudi on je na škodi je oškodovan; zmotiti se v svojo škodo / ekspr. škoda gre v milijone; povrniti škodo / gmotna, gospodarska škoda ♦ jur. lovska škoda ki se napravi pri lovu ali jo povzroči divjad; naključna škoda ki je storilec ni predvidel in je ni bil dolžen predvideti // sprememba določenega stanja na slabše: mati je z razvajanjem otroku naredila veliko škode; taki filmi povzročajo škodo pri mladini; moralna, politična škoda / brez škode lahko črtaš nekatere odstavke; poudarjanje oblike na škodo vsebine; priče so govorile v njegovo škodo 2. ekspr., v povedno-prislovni rabi izraža a)
v zvezi z za da kaj po vrednosti presega določen namen: te obleke je škoda za doma; škoda je fanta za tako delo; elipt. škoda časa, denarja za to b) z nedoločnikom nekoristnost, neprimernost kakega dejanja: škoda ga je poslušati; zdi se mu škoda hoditi v mesto; elipt. škoda spati v tako lepem vremenu c) obžalovanje: ali ni škoda blaga, kruha; takega človeka je zelo škoda / kot vzklik kakšna škoda č) pog. omalovaževanje: ne bi bilo dosti škode, če ga ne bi bilo / elipt. razbil se mi je vrč. Prava škoda / škoda besed ni vredno govoriti ♪
- škodljívka -e ž (ȋ) ženska oblika od škodljivec: te uši so velike škodljivke / družbena škodljivka ♪
- škofjelóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Škofjo Loko: škofjeloški grad ♦ etn. škofjeloški kruhek pecivo iz ržene moke in medu, oblikovano navadno v izrezljanih lesenih modelih; lit. škofjeloški pasijon in Škofjeloški pasijon ♪
- škóljčen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na školjko: školjčne lupine / portret v školjčnem okviru / školjčni apnenec; školjčni biseri / školjčna juha, omaka ♦ obrt. školjčni vbod vbod pri kvačkanju skupine šibičnih petelj, ki tvorijo obliko, podobno školjki ♪
- škóljkar -ja m (ọ̑) kdor goji, nabira školjke: školjkarji in ribiči ♦ bot. (pozni) školjkar užitna, na deblih rastoča lističasta goba s sivim klobukom školjkaste oblike; ostrigar ♪
- škóljkast -a -o prid. (ọ̑) podoben školjki: školjkasti gumbi; vodnjak s školjkastim koritom / školjkasta oblika ♦ min. školjkasti prelom; obrt. školjkasti vbod vbod pri kvačkanju skupine šibičnih petelj, ki tvorijo obliko, podobno školjki škóljkasto prisl.: školjkasto obkvačkati krilo ♪
- škrgonóžec -žca m (ọ̑) zool., navadno v zvezi navadni škrgonožec v sladkih vodah živeči rak z enajstimi pari nožic listaste oblike, na katerih so škržni izrastki, Branchipus stagnalis ♪
- škŕžen -žna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na škrge: po škržni barvi ugotoviti, da so ribe sveže ♦ zool. škržni lističi, obloki; škržni poklopec; škržna raza ali škržna reža vsaka od petih odprtin pred prsnimi plavutmi, skozi katere odteka voda, ki obliva škrge; škržno ogrodje del okostja glave pri ribah, ki ga sestavlja pet škržnih oblokov ♪
- šmáren -rna -o prid. (á) nanašajoč se na Marijo, Kristusovo mater: šmarni praznik / Šmarna gora ● nar. na nebu je zagledal šmarni križ ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejše zvezde tvorijo križ; Severni križ; nar. šmarni pajek pajek, ki ima na zadku več belih lis v obliki križa; križavec; nar. zdravilne rastline, nabrane med šmarnimi mašami v krščanskem okolju v času med velikim in malim šmarnom; nekdaj šmarna petica petica z Marijino podobo na eni strani; star. še nikoli je nisem videl tako šmarne zelo lepo, izbrano oblečene ◊ bot. pisana šmarna detelja do 1 m visoka rastlina s pernatimi listi in belimi ali rdečimi cveti v glavicah, Coronilla varia; šmarna hrušica grm z rumenkasto belimi cveti, ki raste na prisojnih apnenčastih tleh, Amelanchier ovalis ♪
- šóba -e ž (ọ́) 1. debele ali naprej potisnjene, štrleče ustnice: njegov obraz ni lep, ker ima šobo / dojenček je naredil šobo in začel sesati; ustnice je nabrala v šobo ∙ slabš. držati šobo s šobljenjem kazati nejevoljo, užaljenost; slabš. napeti šobo z našobljenjem pokazati nejevoljo, užaljenost 2. nav. mn. velika živalska ustnica: mehke konjske šobe; žabja šoba 3. nav. mn., nar. zahodno ustnice, usta: odločno stisnjene šobe 4. teh. zožujoči se del na koncu priprav za ustvarjanje, oblikovanje, doziranje curka: šoba se je zamašila; uporaba šob / iz šobe je pihal zrak / brizgalna, dušilna, gorilna šoba; šoba uplinjača ♪
- šofêrka -e ž (ȇ) ženska oblika od šofer: dobra šoferka ♪
- šóla 1 -e ž (ọ̑) 1. vzgojno-izobraževalna ustanova, ki omogoča učencem organizirano, sistematično pridobivanje znanja, spretnosti: zaradi neprimernega vedenja so ga izključili iz šole; hoditi v šolo; včeraj so jo vpisali v šolo; učiti na šoli, v šoli; mreža šol; povezanost šole s starši; varovati ugled šole; pogoji za ustanovitev šole / pritožiti se na svet šole / administrativna, delovodska, kmetijska, pomorska, vzgojiteljska šola; glasbena, plesna šola; miličniška, podoficirska šola; osemletna osnovna šola v kateri traja izobraževanje osem let; partijska, politična šola; šola za oblikovanje / ustanoviti dvojezično šolo / državna šola nekdaj ki jo ustanovi, vzdržuje in nadzoruje država; privatna šola ki jo ustanovi, vzdržuje kako društvo; samostanska šola nekdaj ki jo vzdržujejo redovniki ali redovnice / ekspr. vsa šola se je zbrala na proslavi učenci in učitelji //
vzgojno-izobraževalni proces v tej ustanovi: fant je že dokončal šolo; v šoli se tega še niso učili; povezanost šole z življenjem / osnovna obvezno izobraževanje (v šoli), ki daje osnovno izobrazbo, srednja izobraževanje, ki daje srednjo izobrazbo, visoka izobraževanje, ki daje visoko izobrazbo, višja šola izobraževanje, ki daje višjo izobrazbo / reformirati šolo šolstvo / star. doma so ga namenili za šole / ekspr. nobene šole, nobenih šol nima nobene izobrazbe / ekspr.: gledališče bi moralo biti šola dobrega okusa; pravijo, da so nekatere jetnišnice prava šola za kriminalce // poslopje te ustanove: šola je imela samo eno učilnico; popraviti, prebeliti, sezidati šolo; dvonadstropna, pritlična šola 2. pog. pouk: šola se začne ob osmih; danes nimamo šole; skoraj vsak dan zamuja šolo; po šoli je šel igrat nogomet; začetek šole je prvega septembra 3. navadno s prilastkom privrženci, učenci, katerih dela imajo skupne značilnosti, izvirajoče iz doktrin,
dosežkov vzornika, učitelja na filozofskem, umetniškem, znanstvenem področju: boj raznih (filozofskih) šol / ruska formalistična šola v poeziji; heglovska, pitagorejska šola; predstavniki nemške romantične šole; izhajati iz sofistične šole; zagrebška šola risanega filma ● žarg., šol. špricati šolo neupravičeno izostajati od pouka, iz šole; pog. dijak je letel iz šole je bil izključen, odpuščen; iti h komu v šolo učiti se od njega; prevzemati njegove izkušnje, navade; vzeti koga v svojo šolo učiti ga; dajati, sporočati mu svoje izkušnje, navade; pog. s šolo je skregan je ne mara; ne hodi rad v šolo; črna šola nekdaj, ljudski naziv vmesna šola med šestletno gimnazijo in univerzo; ekspr. to je bila draga šola zanj za izkušnje, ki si jih je pridobil ob tem neuspehu, je moral dosti pretrpeti, žrtvovati; šalj. enajsta šola pridobivanje življenjskih izkušenj pri otrocih zunaj šole in družine; mala šola organizirana nekajmesečna predšolska vzgoja; star. osma
šola osmi razred nekdanje gimnazije; ekspr. naš oče je človek stare šole v vsem se drži ustaljenih navad; ekspr. iti skozi trdo šolo življenja imeti težko življenje; ekspr. vsaka šola nekaj stane za izkušnje, ki si jih kdo pridobi ob neuspehu, je treba nekaj pretrpeti, žrtvovati ◊ etn. šola otroška igra, pri kateri se z različnimi kretnjami, gibi meče žoga v zid; otroška igra, pri kateri se mečejo ali skakaje brcajo ploščati kamenčki v polja na tla narisanega lika; ristanc; lit. parnasovska šola; ped. splošnoizobraževalna šola ki daje splošno izobrazbo; enotna obvezna šola obvezna šola, ki dela po enotnem učnem programu in zajema vse učence določene starosti ne glede na spol ali socialni izvor; radijska šola za nižjo, srednjo stopnjo; psih. freudovska psihoanalitična šola; rel. antiohijska teološka šola teološka šola v 4. in 5. stoletju, ki pri razlagi verskih resnic poudarja razum; šol. celodnevna šola pouk od jutra do zgodnjega popoldneva, v
katerega so vključeni tudi prosti čas, učenčevo domače delo za šolo in razne prostovoljne dejavnosti; dopisna šola v kateri se opravlja pouk z dopisovanjem; dvooddelčna, enooddelčna šola; javna šola dostopna vsem ljudem ob enakih pogojih; meščanska šola do 1945 zaključna štiriletna nižja srednja šola; kmetijska nadaljevalna šola do 1945 neobvezna šola za kmečke fante z dovršeno osnovno šolo; nedeljska šola v 19. stoletju šola ob nedeljah kot nadomestilo osnovne ali strokovne šole; nižje organizirana šola osnovna šola, navadno nižja, v kateri poteka v isti učilnici hkrati pouk navadno dveh razredov; osrednja šola osemletna osnovna šola s podružničnimi šolami; podružnična šola osnovna šola, ki deluje pod strokovnim vodstvom osrednje šole; poklicna šola ki usposablja učence za poklic zlasti z urjenjem praktičnega dela; poletna šola nekaj tednov v poletnih mesecih trajajoč pouk za izpopolnjevanje v kaki stroki; ponavljalna šola do 1929 obvezna šola za
učence od dvanajstega do petnajstega leta s skrajšanim učnim programom; osnovna šola s prilagojenim programom osnovna šola za duševno ali telesno prizadete otroke; stanovska šola v fevdalizmu mestna ali cerkvena šola za določen poklic; strokovna šola ki usposablja učence za delo v določeni stroki; šola v naravi večdnevno bivanje zunaj kraja šole, namenjeno pouku nekaterih predmetov in spoznavanju narave; šola s pravico javnosti nekdaj privatna šola z enako veljavnostjo kot državna; šport. visoka šola jahanja pri dresuri konj povezava tehnično zahtevnih figur ob pravilni izrabi jahalnega prostora; žel. prometna šola v kateri se učenci usposobijo za vodenje železniškega prometa ♪
- šólski -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na šolo a) šolski okoliš / šolski avtobus avtobus za prevoz učencev v šolo; šolski kabineti; šolski zvonec; šolska klop, tabla; šolska knjižnica, telovadnica; šolska poliklinika / šolski izlet; ustanoviti šolski pevski zbor; sodelovati na šolski proslavi; izdajati šolsko glasilo; letno šolsko poročilo / šolski pouk / šolski sluga nekdaj kdor opravlja pomožna, zlasti manjša oskrbniška dela na šoli / Slovenski šolski muzej b) šolski dnevi v letu; šolske počitnice / izvesti šolsko reformo / šolska izobrazba; osemletna šolska obveznost / šolske knjige učbeniki; kupiti zvezke in druge šolske potrebščine / šolska ura čas 45 minut; šolsko leto leto, ki traja od 1. septembra do 31. avgusta; priložiti prošnji zadnje šolsko spričevalo / šolska ladja ladja za praktični pouk pomorstva, navtike; šolsko letalo letalo za praktični pouk letenja / šolska torba /
šolski in predšolski otroci; šolska mladina c) prebeliti šolske hodnike; šolsko dvorišče 2. nav. slabš. ki ima togo, ustaljeno, navadno poenostavljeno obliko: šolsko pojmovanje sveta; ta razlaga je zelo šolska / njeno igranje, recitiranje je preveč šolsko ● ekspr. letos je prestopil šolski prag je šel prvič v šolo; ekspr. ta roman je šolski primer klasične zgradbe besedila nazoren, jasen, poučen; star. bil je njegov šolski tovariš sošolec; pog. drgniti šolske klopi hoditi v šolo; ekspr. poznata se že iz šolskih klopi iz let skupnega šolanja ◊ rel. šolska sestra redovnica reda, ki se ukvarja s poučevanjem verouka, strežbo bolnikov, vodenjem gospodinjstva v verskih zavodih; šol. šolski nadzornik kdor poklicno nadzoruje in usmerja učno in vzgojno delo šol; izpolniti šolsko obveznost končati osem let šolanja v osnovni šoli; šolska naloga v šoli ob nadzorstvu, prisotnosti učitelja pisana naloga za dokaz, preveritev določenega
znanja; voj. šolski naboj naboj brez smodnika in vžigalne kapice šólsko prisl.: njegove slike delujejo šolsko in prazno; problem so reševali preveč šolsko; spraševal ga je čisto po šolsko; šolsko pravilna pisava; sam.: žarg. danes pišemo matematično šolsko šolsko nalogo ♪
- šôtor -óra in -ôra m (ó ọ́, ó) 1. hiši podobna zložljiva priprava za začasno prebivanje, prenočevanje, navadno iz nepremočljivega platna: podreti, postaviti, zložiti šotor; spati v šotoru; šotor za dve osebi; šotor z gumijastim dnom; streha šotora; noč se je kot šotor razprostirala nad njim / cirkuški šotor; hišni šotor s streho in navpičnimi stranicami; piramidni šotor s streho v obliki piramide; strešni šotor s streho do tal in trikotno vhodno in zadnjo stranico ∙ ekspr. če mi bo to mesto všeč, bom v njem postavil šotor se bom v njem naselil; zastar. šotori na sejmu stojnice // temu podobno zavetje: noč so prebili v šotoru iz smrekovih vej 2. nar. vzhodno strešica nad vhodom v hišo, navadno na stebrih: šotor in priklet ♪
3.151 3.176 3.201 3.226 3.251 3.276 3.301 3.326 3.351 3.376