Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

obli (1.881-1.905)



  1.      ogljík  -a m () kem. element, ki nastopa v obliki diamanta, grafita ali saj, C: atomi ogljika; ogljik, kisik in dušik
  2.      ognjemèt  -éta m ( ẹ́) 1. razpršujočim se iskram podobna kratkotrajna, raznobarvna svetloba, ki nastane pri eksploziji določenih raket: po proslavi je bil ognjemet; opazovati ognjemet; rakete za ognjemet 2. ekspr., z rodilnikom velika množina česa pojavljajočega se v zelo izraziti obliki: ognjemet barv in luči / iz njega je šinil silovit ognjemet pripomb, ocen in nasvetov
  3.      ognjén  -a -o prid. (ẹ̄) 1. ki je iz ognja: ognjene iskre / ognjena notranjost zemlje žareča; ekspr. goreči gozd se je spremenil v veliko ognjeno morje 2. nav. ekspr. po barvi podoben ognju: njeni ognjeni lasje; ognjeni soj zahajajočega sonca / krilo kričeče, ognjene barve 3. ekspr. nanašajoč se na močnejše obstreljevanje: prebijati se skozi ognjen obroč / na borce se je usula ognjena toča 4. ekspr. ki ima veliko življenjsko moč, silo: fant je ognjen / isker, ognjen konj // ki vsebuje, izraža to moč, silo: njene ognjene oči žarijo / prisluhnili so njegovim ognjenim besedam; oglasila se je ognjena pesem 5. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: nastal je ognjen prepir / prevzela ga je ognjena strast / popil je še kozarec tega ognjenega terana zelo močnegaekspr. ognjeni jeziki so švigali kvišku plameni; ekspr. prestati ognjeni krst prestati prvo bitko; ekspr. ognjeni petelin na strehi ogenj, požar; ekspr. po nebu so švigale ognjene kače bliskalo se je; ekspr. ognjena krogla soncevrtn. ognjeni trn zimzeleni okrasni grm z belimi cveti in živo rdečimi plodovi v kobulih, Pyracantha ognjéno prisl.: ognjeno mu gleda v oči; ognjeno ga je zagovarjal; ognjeno rdeč
  4.      ogreválnik  -a m () 1. grelna naprava ali priprava različnih oblik: od ogrevalnika se širi prijetna toplota; avtomobilski ogrevalnik; plinski ogrevalnik; ogrevalnik za krožnike 2. knjiž. termofor: posteljo je pogrel z ogrevalnikom
  5.      ogrinjáč  -a m (á) oblačilo, navadno v obliki večje rute, za ogrinjanje: odložila je ogrinjač; tesno zavita v ogrinjač; volneni ogrinjač
  6.      ogrinjáča  -e ž (á) oblačilo, navadno v obliki večje rute, za ogrinjanje: obnošena ogrinjača
  7.      ogrinjálka  -e [k] ž () oblačilo, navadno v obliki večje rute, za ogrinjanje: z iglo si je spela ogrinjalko; težka zimska ogrinjalka
  8.      ogródje  -a s (ọ̑) 1. kar nosi, povezuje napravo, objekt in daje osnovno obliko: postaviti trdno ogrodje; leseno, železno ogrodje; ogrodje strehe; ogrodje vozila; ogrodje iz cevi, žic / ostalo je samo še ogrodje barake / nosilno ogrodje // navadno s prilastkom med seboj povezani bistveni sestavni elementi česa: sestaviti ogrodje oddaje o športu; ogrodje zakona / publ. idejno ogrodje stranke 2. trdni oporni deli telesa: poškodovati ogrodje; apnenčasto, koščeno ogrodje; ogrodje iz kremenastih iglic / del telesnega ogrodja ♦ zool. osno ogrodje hrbtenica z rebri in lobanja vretenčarjev
  9.      ohlápen  -pna -o prid., ohlápnejši (á ā) 1. ki ni tesno okrog telesa: ohlapen črn plašč; ohlapna bluza; obleka je bila v pasu ohlapna / ohlapen kroj 2. ki je brez napetosti, čvrstosti: ohlapna koža; ohlapne obrazne mišice / njene roke so bile ohlapne 3. nav. ekspr. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: ohlapna disciplina, morala / ta pojem je precej ohlapen; ohlapna zgradba povesti / imel je ohlapen odnos do vsega // netočen, neustrezen: ohlapen prevod; uporabiti ohlapen termin / ta pisatelj ima ohlapen jezik ohlápno prisl.: ohlapno zavezan pas
  10.      okarína  -e ž () muz. otroški pihalni instrument jajčaste oblike, navadno iz žgane gline ali porcelana: igrati na okarino
  11.      oklépati  -am nedov. (ẹ̑) 1. močno, trdno prijemati, stiskati: stal je za njim in ga oklepal; s koščenimi prsti mu je oklepal vrat 2. biti, stati okrog česa: obzidje je oklepalo velik prostor; trg so na treh straneh oklepale hiše 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: vse telo mu oklepa mraz; obup mu oklepa dušo; utrujenost ga je oklepala in hromila ◊ geom. stranici oklepata kot 90° ležita, postavljeni sta tako, da oblikujeta kot 90° oklépati se 1. močno, trdno a) objemati: stala je ob njem in se ga oklepala; z eno roko se je oklepala njega, z drugo otroka b) oprijemati se, držati se: oklepal se je palice; ves čas se je oklepal stebra 2. ekspr. biti zelo navezan na kaj: vztrajno se je oklepal starih navad, predstav; oklepal se je svoje zamisli 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža dejanje, kot ga nakazuje določilo: oklepa se ga z veliko ljubeznijo, spoštovanjem oklepajóč -a -e: krčevito se oklepajoč palice, je odšel ♦ lit. oklepajoča rima rima, pri kateri se ujemata prvi in četrti ter drugi in tretji verz
  12.      okobál  tudi okobálj [prva oblika a in al] prisl. () v razkoračenem položaju kakor pri jahanju: okobal lesti čez brv; sedeti okobal komu na ramah; okobal sesti na zid
  13.      okoličánka  -e ž () ženska oblika od okoličan: prišle so meščanke in okoličanke; kmetica okoličanka / tržaška okoličanka
  14.      okóren  -rna -o prid., okórnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki se ne vede, ne ravna popolnoma v skladu z družabnimi pravili: okoren podeželski fant; v ženski družbi je precej okoren; stal je pred njo, okoren kakor poleno / okorna zahvala; besede so se mu zdele smešne in okorne // neroden, nepripraven: okoren plesalec; novi delavec je še okoren / z okorno roko je prijel za pero 2. ki zaradi velikosti, nesorazmernih oblik ne ustreza a) dobro namenu: okorni čevlji; okoren voz; okorno pero b) estetskemu videzu: velik, okoren človek / okorna hoja / podpisati se z okornimi črkami // slovnično, stilno neizoblikovan: okoren, včasih nerazumljiv jezik; okorni verzi / okorno izražanje 3. ki se s težavo giblje, premika: star človek je okoren / okorni prsti; okorne noge okórno prisl.: okorno hoditi; okorno se obnašati; okorno se prikloniti
  15.      okoréti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. 1. otrpniti, odreveneti: prsti so mu od mraza okoreli ♦ med. postati zaradi organskih sprememb manj in počasneje gibljiv 2. postati nesposoben za sprejemanje novosti: duševno okoreti / vsaka organizacijska oblika počasi okori okorèl in okorél -éla -o: okorel organizacijski aparat; okoreli sklepi ∙ publ. okorel zločinec nepoboljšljiv
  16.      okràs  -ása m ( á) 1. kar kaj polepša, okrasi: njen najlepši okras so bili lasje; na zvezde so gledali kot na okras nebesnega oboka / redko krila so pri plesu plahutala, okrasi so cingljali okraski, nakit // celota likovnih elementov, namenjenih olepšavi: okras okrog vrat / okras iz niza listov, v obliki venca / rastlinski okras na listini ornament 2. glagolnik od okrasiti: uporabiti slike za okras prostorov / zanemarjeno pročelje hiši ni v okras
  17.      okrásen  -sna -o prid. (ā) 1. namenjen olepšavi: okrasni predmeti / okrasni lonec za lončnice; okrasni robec v žepu na prsih; okrasni trakovi; okrasna keramika; okrasne resice; narediti pri podpisu okrasno vijugo / okrasni namen olepševalni; okrasna vrednost predmeta / redko okrasna umetnost dekorativna umetnost 2. ki se goji za okras: okrasne rastline; okrasno drevo, grmičje ◊ agr. okrasna perutnina; lit. okrasni pridevek ustaljen prilastek, ki ima določujočo in figurativno funkcijo; obrt. okrasni šiv; okrasni vbod; tisk. okrasne črke; vrtn. okrasna bučka buča z drobnimi, različno oblikovanimi plodovi; okrasna koruza koruza z navadno pisanimi listi in majhnimi storži; okrasna paprika
  18.      okrnéti  -ím dov. (ẹ́ í) zaostati v rasti, razvoju: drevo v takem okolju okrni; sadeži so zaradi suše okrneli / ekspr.: pisatelj je nekaj časa spremljal mladi rod, dokler ni okrnel; čustveno, duhovno okrneti // izgubiti naravno obliko, velikost ali funkcijo; zakrneti: zaradi življenja v jami so hroščku oči okrnele; zadnji par kril je žuželki sčasoma okrnel okrnèl in okrnél -éla -o: okrneli popki
  19.      okŕniti  -im dov.) povzročiti, narediti, da kaj ni v naravni obliki, velikosti, se ne razvije do nje: okrniti drevo; okrniti živali rep, rogove / okrnili so mu prste; pren. duševno okrniti človeka // povzročiti, narediti, da kaj ni več v navadnem, popolnem obsegu: okrniti gimnazijo, pevski zbor / cenzura je članek zelo okrnila // knjiž. zmanjšati, omejiti: okrniti zaloge / okrniti pravice, ugled / okrniti delovanje društva okŕnjen -a -o: okrnjen prst; okrnjene družine; okrnjena izdaja knjige; biti čustveno okrnjen
  20.      okrníti  in okŕniti -em dov. ( ŕ) povzročiti, narediti, da kaj ni v naravni obliki, velikosti, se ne razvije do nje: nekaterim živalim okrnejo rep // povzročiti, narediti, da kaj ni več v navadnem, popolnem obsegu: urednik okrne članek okŕnjen -a -o: okrnjen rep
  21.      okrnjeváti  -újem nedov.) povzročati, delati, da kaj ni v naravni obliki, velikosti, se ne razvije do nje: okrnjevati organe // povzročati, delati, da kaj ni več v navadnem, popolnem obsegu: okrnjevati šole / knjiž. okrnjevati neodvisnost zmanjševati, omejevati
  22.      okrógel  -gla -o [ǝ] prid. (ọ́) 1. ki ima obliko kroga: rastlina z okroglimi listi; plošča je okrogla; deblo je v prerezu okroglo / ima okrogel obraz, okrogle oči / pecivo okrogle oblike // ki ima v prerezu obliko kroga ali dela kroga: okrogel steber / okrogel šotor / okrogla soba / okrogli oklepaj oklepaj iz dveh spodaj in zgoraj navznoter ukrivljenih črtic // ki ima obliko krogle ali dela krogle: okrogel kamen, sad; zemlja je okrogla / ta človek ima okroglo glavo / okrogel knjižni hrbet / ekspr. zaradi nepravilnega sedenja ima okrogel hrbet navzven ukrivljen, zaobljen 2. ekspr. ki ima na telesu razmeroma precej tolšče, mesa: ta obleka je primerna za okrogle ženske; biti okrogel kot sodček / biti okrogel v telo / ima lepe, okrogle roke / ker je več jedel, so postajala njegova lica vse bolj okrogla 3. nav. ekspr. ki ima manjše mestne vrednosti enake vrednosti nič: tri tisoč petsto je okroglo število // pri katerem sorazmerno manjše vrednosti, enote niso upoštevane ali so spremenjene v najbližjo večjo vrednost, enoto: to so bolj okrogle, orientacijske številke / deset dolarjev je okroglih dvesto dinarjev nekako, približno // ki poudarja polnost navedene vrednosti, enote: imela je okroglih tisoč zlatnikov dote 4. ekspr. precej velik, precejšen: plačati je moral okrogel znesek / poneveril je precej okroglo vsoto ● ekspr. on je večkrat okrogel (nekoliko) pijan, vinjen; ekspr. kmalu bo rodila, saj je zmeraj bolj okrogla njena nosečnost je že zelo vidna; ekspr. zardeva pri vsaki okrogli besedi nespodobni; publ. konferenca finančnikov za okroglo mizo konferenca, pri kateri so finančniki enakopravni; publ. pogovor za okroglo mizo odkrit, sproščen pogovor o določenem vprašanju, problemu; ekspr. peti okrogle pesmi vesele, razposajene; ima okroglo pisavo pisavo z zaokroženimi, širšimi loki, zankami; ekspr. igrati okrogle skladbe živahne, poskočne; ekspr. biti okrogle volje dobre volje zaradi rahle pijanosti, vinjenosti; ekspr. rad pripoveduje okrogle zgodbe nespodobne; šaljive; žarg., šport. žoga je okrogla izid športne igre z žogo se ne da vnaprej zanesljivo napovedatiadm. okrogli žig; gozd. okrogli les les, ki se uporablja v svoji naravni obliki zlasti za gradbene namene; strojn. okroglo brušenje brušenje okroglih teles, ploskev; teh. okroglo železo železna palica, ki ima v prerezu obliko kroga okróglo prisl.: lani je kraj obiskalo okroglo deset tisoč turistov okrógli -a -o sam.: igrati, peti okrogle; rad pove kako okroglo; ekspr. pije, dokler ima kaj okroglega v žepu dokler ima kaj denarja; to je na okroglo tisoč dinarjev
  23.      okróglast 1 -a -o prid. (ọ́) 1. podoben krogu: okroglasti listi / mož z okroglastim obrazom / lik okroglaste oblike // po obliki prereza precej podoben krogu: žival s podolgovatim, okroglastim telesom 2. ekspr. ki ima na telesu razmeroma precej tolšče, mesa: prijazna, okroglasta ženska
  24.      okroglína  -e ž (í) 1. okrogel, zaobljen del česa: okroglina vesla se je prelomila / z neporasle okrogline je bil lep razgled na dolino / mehke okrogline oblineobrt. rokavna okroglina zgornji, zaobljeni del rokava, ki se vstavi v rokavni izrez // kar je okroglo sploh: ostala je le lobanja, spremenjena v prazno okroglino 2. redko okroglost: mehkoba in okroglina njegovih lic sta izginili 3. zastar. okolica: rad se sprehaja po okroglini / v celi okroglini ni lepšega dekleta
  25.      óksast  -a -o prid. (ọ́) ekspr. po obliki podoben črki o: imeti oksaste noge ♦ vet. oksasta stoja stoja pri živalih z navzven ukrivljenimi nogami

   1.756 1.781 1.806 1.831 1.856 1.881 1.906 1.931 1.956 1.981  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA