Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

obleten (2)

1.      obléten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na obletnico: obletna komemoracija / star. drugi obletni dan poroke druga obletnica ♪
2.      obletênje  -a s (é) zastar., v zvezi obletenje sveta konec sveta: prerokovanje o obletenju sveta ♪