Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

obe (2.151-2.175)


  1.      neznánka  -e ž (ā) 1. neznana ženska: pred domačimi vrati jo je čakala neznanka 2. ekspr. kar je neznano, nejasno: na tem področju ni nobenih neznank več; v novem poklicu je naletel na precej neznank / vzponi na gore mu niso neznanka / ta človek mi je neznanka 3. mat. količina, katere vrednost je treba izračunati: odpraviti neznanko; neznanka v drugi potenci; enačba z dvema neznankama; pren., ekspr. upal je, da bodo rešili tudi to neznanko v enačbi njegovega življenja ♪
  2.      neznáten  -tna -o prid., neznátnejši (á ā) nav. ekspr. 1. zelo majhen: vstopil je droben, neznaten človek; od daleč je bil videti še bolj neznaten; stanovali so v skromni, neznatni hiši; loči ju neznatna razdalja / za vse skupaj je plačal neznaten znesek / njegovi dohodki niso ravno neznatni so veliki / to je res neznatna napaka / dosegel je le neznaten uspeh; nevarnost, da bi ga kdo videl, je neznatna 2. nepomemben, malo vreden: imel je skromno, neznatno službo; za take neznatne stvari je škoda izgubljati čas ∙ star. upam, da vas navzočnost moje neznatne osebe ne bo motila moja navzočnost neznátno prisl.: potres je hiše neznatno poškodoval ♪
  3.      nèzvestôba  -e ž (ȅ-ó) kar je nasprotno, drugačno od zvestobe: zakonska nezvestoba; nezvestoba v ljubezni; merila o zvestobi in nezvestobi / odpustiti možu nezvestobo / ekspr. poslovna nezvestoba kršitev obveznosti ♪
  4.      néžen  -žna -o prid., néžnejši (ẹ̄) 1. ki ima, kaže do ljudi mil, zelo prijazen odnos: do matere je bil zelo nežen; to je nežna ženska / imeti nežno srce / ekspr. bil je nežen ljubimec // ki vsebuje, izraža mil, zelo prijazen odnos: nežna ljubezen do živali; nežno govorjenje z otrokom / nežni spomini na dom // ki vsebuje, izraža ljubezensko naklonjenost: že dolgo ji ni povedal nobene nežne besede; poslušala je njegovo nežno govorjenje / nežna misel nanj / ekspr. med njima so se spletale nežne vezi 2. ki daje videz občutljivosti, krhkosti: nežen otrok; dojenček je še zelo nežen; ima dve nežni hčerki / nežen cvet; nežna trava / ekspr. nežna pokrajina / nežen nasmeh // ki daje videz neutrjenosti, neodpornosti: nežen obraz; nežna polt; imeti nežne roke 3. ekspr. nanašajoč se na prve mesece, prva leta življenja: nežna mladost / najnežnejši meseci življenja 4. ki se ne pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nežne barve, sence; nežna luč, svetloba / nežen veter lahen / nežno ribje meso mehko; nežno vino // nav. ekspr. opravljen z majhno silo: nežen gib roke; nežno previjanje rane / nežna pisava / nežni udarci lahni ● ekspr. nežni spol ženske; ekspr. biti nežen z dekletom z vedenjem kazati ljubezensko naklonjenost néžno prisl.: nežno objeti, odgovoriti; nežno ravnati s kom; nežno lepa deklica; nežno modra obleka; nežno rdeče cvetje ♦ muz. nežno označba za izraz izvajanja dolce; sam.: v tem človeku je nekaj nežnega ♪
  5.      nìč  m neskl., tudi nìč níča m (ȉ ȋ) 1. kar ne obstaja, ne biva: razlika med nekaj in nič / nav. ekspr.: iz nič ni nič; ustvariti iz niča; razbliniti se v nič 2. ekspr., navadno v povedni rabi izraža zelo majhno količino, vrednost: to je vse skupaj nič; milijonček, ali je to nič; v primeri z njim sem jaz pravi nič; vsak nič drago prodajo; za vsak nič joka; šalj. »Bi kaj jedel?« »Hvala, nič.« »Nič je dober za oči.« ● ekspr. dekle ne bo brez nič bo imelo precej dote; ekspr. o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo nekaj je najbrž res; ekspr. bahajo se, pa so prišli iz nič so iz zelo revne, družbeno nepomembne družine, okolja; pog. na nič priti obubožati, gospodarsko propasti; ekspr. oženiti se na nič poročiti se z revno nevesto; ekspr. igrati na vse ali nič pri igri s kartami igrati tako, da se dobi ali izgubi maksimalna količina denarja; ekspr. tako pod nič pa tudi ni brez vrednosti; pog. v nič dajati, devati omalovaževati, podcenjevati; ekspr. vse bo šlo v nič bo propadlo; ekspr. blago prodaja skoraj za nič zelo poceni; ekspr. vedno se prepirata za prazen nič brez vzroka; ekspr. hiše ne proda za nič na svetu nikakor ne; nar. živeti ob niču v veliki revščini; nar. dolenjsko pustiti z ničem in hudičem nehati skrbeti ◊ filoz. kar je nasprotno, drugačno od biti; prim. zanič ♪
  6.      nìč  ničésar zaim., ničémur, nìč, ničémer, ničímer [mǝr] (ȉ ẹ̑) v nikalnih stavkih izraža nebivanje stvari, pojava v situaciji, kot jo nakazuje sobesedilo a) kot osebek: nič ga ne spravi v zadrego; morda je kaj, morda ni nič; elipt.: potrkal je. Nič; kaj te skrbi? Nič / v zvezi z biti stoji navadno v rodilniku: tu ni ničesar; neprav. ničesar se ni spremenilo nič / s samostalniško rabljenim pridevnikom: nič dobrega se nam ne obeta; ekspr. doma ni nič drugega kakor prepir / s pridevniškim povedkovim določilom: nič ni tako nujno ali nujnega, da ne bi moglo počakati b) nav. ekspr., v povedni rabi: zanj to ni nič / ta misel ni nič novega; njegov roman ni nič posebnega c) kot predmet: zdaj nima ničesar več; ničesar nisem našel / junak se ničesar ne boji / navadno nesklonljivo, s samostalniško rabljenim pridevnikom: nič novega mi nisi povedal; danes nisem popil še nič toplega / ekspr.: prav ničesar ne razumeš; tudi dinarja mu ne dam, ničesar / ničemur več se ne čudim; te slike si niso v ničemer podobne; izguba se ne da z ničimer nadomestiti / o ničemer drugem ne govori č) v medmetni rabi: nič, najbolje bo, da grem sam ∙ ekspr. ali bo kaj ali ne bo nič izraža nestrpnost; ekspr. nič mu ni, samo dela se bolnega zdrav je; ekspr. več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič ni bil poškodovan; ekspr. nič ne bo z izletom izleta ne bo; ekspr. to ni ničemur podobno izraža nejevoljo; ekspr. za nič mu ni za nobeno stvar ne kaže zanimanja, se ne meni; ekspr. nič lažjega kot to to je zelo lahko narediti, opraviti; ekspr. nič kako smo se zabavali zelo; ekspr. denarja ima nič koliko zelo veliko; ekspr. nič kolikokrat je že bil pri nas ničkolikokrat; ekspr. nič zato, če je revna izraža nepomembnost povedanega; ekspr. tako govorjenje je dvakrat nič nesmiselno, prazno; ekspr. iz njega ne bo nikoli nič ne bo postal koristen, pomemben član družbe; ekspr. če nočeš z nami, pa nič izraža nejevoljno sprijaznjenje s čim; ekspr. hodil je tja, kot da ni nič izraža (navidezno) neprizadetost; ekspr. govori resnico, nič kot resnico samo resnico; kakor, kot nič ekspr. vzdigne vrečo kakor nič z lahkoto; pog., ekspr. za tako dejanje dobiš pet let kot nič boš obsojen na najmanj pet let (zapora); ekspr. vrže ga kot nič z lahkoto; pog. opomin je zalegel toliko kot nič prav nič; ekspr. meni nič, tebi nič so mu odpovedali brez utemeljitve, nepričakovano; preg. kjer nič ni, tudi vojska ne vzame kjer nič ni, ni kaj vzeti ♪
  7.      nìč  prisl. (ȉ) v nikalnih stavkih 1. izraža popolno zanikanje a) stopnje: njegova krivda ni nič manjša; on ni nič večji od mene; nič več nisva prijatelja / ekspr. knjiga ni nič vredna je slaba / nič se ne boji; za fante nič ne mara; saj se nič ne mudi; bolezen se mu nič ne pozna; on tega nič ne razume; elipt. kaj nam pa morejo? Nič / nav. ekspr., okrepljen: nič kaj rad me nima; čisto nič si nisva v sorodu; dekle ni kar nič napačno; prav nič se ne ve, kdaj pride b) količine ali mere: nič denarja nisem vzel s seboj; nima nič upanja; včeraj ni bilo nič zabave; ta človek ni nič prida; elipt. nič čuda, da ga ne marajo / ekspr., okrepljen: čisto nič prihrankov nimamo; le nič strahu / še nič ne misli na poroko; nič nam ne pomaga pri delu 2. z zanikanim velelnikom ali želelnikom krepi prepoved ali željo, da se kaj ne zgodi: nič ne govorite; nič ne skrbi / nič naj ne hodi v mesto; reci mu, naj nič ne sprašuje / ekspr., okrepljen: za te čenče nič nikar ne marajte; le nič mu ne verjemi / nič ne boš lenaril, delaj / elipt.: nič se bati; le nič govoriti; nič šepetanja ● ekspr. ubogi otrok, saj ga nič ni je zelo slaboten, šibek, suh; pog. zakaj te ni nič k nam ne prihajaš k nam na obisk; ekspr. njemu pa res nič ni vzdigniti vrečo z lahkoto jo vzdigne; ekspr. zanj mi pa res nič ni ne maram zanj, ne zanimam se zanj; pog. z njim ni danes nič, ima goste nima časa za druge; ni mogoče priti v stik z njim, govoriti z njim; nič ne dé, če je neroden nič hudega; vseeno je; ekspr. pustite človeka, če vam nič noče vam ne dela, prizadene hudega; ekspr. ta pa res nima nič od življenja nobene sreče, koristi; pog. nič nimamo proti pošteni zabavi ji ne nasprotujemo; ekspr. nič nimam z njim sem brez stikov z njim; nimam z njim ljubezenskih, spolnih odnosov; pog. lep je, lep, nič ne rečem, pa tudi drag izraža (zadržano) pritrjevanje; pog. če iz tega ne bo prepir, pa nič ne rečem izraža precejšnjo prepričanost o uresničitvi povedanega; ekspr. nič ampak, kar odloči se izraža odločno zavrnitev; ekspr. imam samo še hleb kruha, nič več in nič manj natanko toliko; ekspr. dal mi ni nič, še manj kot nič prav nič; preg. boljše malo kot nič ♪
  8.      níčast  -a -o prid. (ȋ) ekspr. 1. zelo majhen, slaboten: videti je bil droben, ničast, vendar je dolgo vzdržal; ničasta živalca / moč vetra ni bila tako ničasta 2. malovreden, ničvreden: tako življenje se mu je zdelo ničasto / kot psovka niče ničasto 3. neprepričljiv, neutemeljen: ničast dokaz, izgovor ● ekspr. politično ničasti ljudje nepomembni, nevažni ♪
  9.      níčla  -e ž (ȋ) 1. številka nič: pripisati ničlo; število s tremi ničlami na koncu 2. izhodiščna vrednost na (merilni) lestvici med pozitivnim in negativnim; nič: danes je temperatura pri ničli; pog.: deset stopinj nad ničlo plus deset stopinj; deset stopinj pod ničlo minus deset stopinj 3. ekspr. nepomemben, nesposoben človek: vsaka ničla mi pa tudi ne bo ukazovala; v primeri z njim sem ničla; on je družbena, moralna ničla; on je človek, poštenjak, vi ste pa popolne ničle; glede športa sem prava ničla nestrokovnjak ● ekspr. napredek je enak ničli napredka ni ◊ fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; mat. ničla polinoma vrednost neodvisne spremenljivke, pri kateri je polinom enak nič ♪
  10.      níhati  -am nedov. (ȋ) 1. premikati se med dvema skrajnima legama, zlasti v časovno enakih presledkih: nihalo niha; nihati enakomerno, počasi; nihati sem ter tja; star. svetilka se niha niha / gladina vode niha se dviga in pada; drevesa nihajo v vetru se majejo, upogibajo; preh. mati je nihala otroka ujčkala, zibala; pren. misli so nihale z nervoznim utripom ∙ publ. delavci nihajo med vasjo in mestom se vozijo, hodijo iz vasi na delo v mesto; knjiž. otrok niha z nogami binglja 2. spreminjati se, menjavati se, zlasti glede na količino, vrednost: cene nihajo; v tem kraju temperature zelo nihajo / otrokovo razpoloženje niha // imeti različno velikost, vrednost, kvaliteto: mere strešnikov niso natančno določene, zato nihajo za nekaj centimetrov / režije Shakespearovih del nihajo od klasičnih, renesančnih do modernističnih 3. biti nesposoben, nezmožen za odločitev med dvema ali več možnostmi; omahovati: nihal je med strankama; dolgo je nihal, preden se je odločil / nihati med dremežem in budnostjo; pren. umetnost niha med romantiko in realizmom ◊ elektr. električni tok niha se periodično spreminja okoli vrednosti nič; fiz. nihati z visoko frekvenco niháje: nihaje med dvema nazoroma nihajóč -a -e: nihajoči plamenčki; nihajoče cene; nihajoče telo ♦ šport. nihajoče orodje krogi ♪
  11.      nihčè  tudi níhče nikógar zaim., nikómur, nikógar, nikómer, nikómer (ȅ ọ̑; ȋ ọ̑) v nikalnih stavkih izraža nebivanje osebe v situaciji, kot jo nakazuje sobesedilo a) kot osebek: nihče se ga ne boji; nihče se ne zmeni zanj; nihče od domačih ga ne pogreša; elipt. kdo manjka? Nihče / v zvezi z biti stoji navadno v rodilniku: nikogar ni doma; nikogar drugega ni bilo na sestanku; nikogar ni, ki bi se jim uprl / ekspr., okrepljen: kaj takega nihče nikoli ne bi naredil; rad ga srkne, da nihče tako; tega ne zmore nihče drug kot on samo on / to mi je povedal nihče drug kot direktor sam direktor / nihče ni tako močen, da bi ga premagal b) kot predmet: nikogar ne potrebuje pri delu / ne zaupaj nikomur; že dolgo ne govori z nikomer; elipt. nikomur niti besede ∙ star. nikogar svet nikogaršnji ♪
  12.      nikàk  in nikák -a -o zaim. (ȁ; ȃ) star. noben: to nima nikakega pomena; izdelek ne potrebuje nikake reklame ♪
  13.      nikákor  in nikàkor prisl. (ȃ; ȁ) v nikalnih stavkih 1. izraža zanikanje kakršnegakoli načina: tega nikakor ne morem urediti, ne tako ne drugače / to nikakor še ni dokaz 2. ekspr. poudarja a) zanikano trditev, ugotovitev: ponoči nikakor ne gre v gozd; nikakor ga nisem mogel prepričati, ne zlepa ne zgrda / nikakor ne gre pretiravati s hvalo b) prepričanost o neprimernosti, neutemeljenosti česa: te pohvale nikakor nisem vreden; ta prijaznost nikakor ni dokaz njegove dobrote / hudoben ni, nikakor ne; ali si spet zamudil? Nikakor ne, še ni osem ♪
  14.      nikákršen  in nikàkršen -šna -o zaim. (ȃ; ȁ) knjiž. noben: uspeha ni bilo nikakršnega / ne dam ga za nikakršen denar / nikakršnih novic nimam, ne dobrih ne slabih ♪
  15.      nikákšen  tudi nikàkšen -šna -o zaim. (ȃ; ȁ) knjiž. noben: to ni v nikakšni zvezi ♪
  16.      nikámor  prisl. (ȃ) v nikalnih stavkih 1. izraža, da dejanje ni usmerjeno v noben kraj: nikamor ne moreš pobegniti; zaradi megle nikamor ne vidiš; elipt. otroci, nikamor z doma; ekspr. nikdar in nikamor je ne bom hodil iskat / kot vljudnostna fraza posedite no malo, saj se vam nikamor ne mudi 2. ekspr., v zvezi za nikamor izraža negativnost, neprimernost: ta odgovor ni za nikamor; pri nas je tako, da ni za nikamor; v taki obleki nisem za nikamor ● star. to ni nikamor podobno to ni ničemur podobno; ekspr. njemu se pri delu nikamor ne mudi dela počasi; ekspr. če bomo njega poslušali, ne pridemo nikamor bomo zelo malo napravili; ekspr. pogajanja o ustavitvi bojev niso pripeljala nikamor niso bila uspešna; ekspr. take je govoril, da ni bilo za nikamor govoril je nespametno, nespodobno ♪
  17.      nikár  prisl. (ā) 1. star., v zvezi s še, celo, niti izraža močno zanikanje, zavrnitev; kaj šele: še žival se mi smili, če je bolna, nikar človek; v tem gozdu zaideš celo podnevi, nikar v temi / še za krompir nima, nikar za meso / v vezniški rabi še zase nima, nikar da bi drugim dajal 2. star. izraža močno zanikanje nasprotja; ne pa: to je mevža, nikar župan 3. zastar. krepi zanikanje; niti: po značaju mi ni bil nikar malo podoben ♪
  18.      nikjér  prisl. (ẹ̑) v nikalnih stavkih izraža, da se dejanje ne dogaja na nobenem kraju: nikjer ne najdem ključa; nikjer drugje ne pridelujejo boljšega cvička; ekspr. nikjer na svetu ni drugače; elipt. hiše zaprte, človeka nikjer; ekspr. nikoli (in) nikjer nisem videl takega lažnivca ♪
  19.      nikóder  [dǝr] prisl. (ọ̑) v nikalnih stavkih 1. v zvezi od nikoder izraža, da dejanje ni usmerjeno iz nobenega kraja: pomoč ni prišla od nikoder; napis se od nikoder dobro ne vidi; elipt. svatje čakajo, ženina pa od nikoder 2. star. nikjer: nikoder ne najdeš kaj podobnega ♪
  20.      nikógaršnji  -a -e zaim. (ọ̑) ki ni last nikogar: nikogaršnji svet; pes ni nikogaršnji, brez gospodarja je / ekspr. nikogaršnjega kruha ne maram, sama si ga bom služila / publ. nikogaršnje ozemlje ozemlje, ki ga nobena od vojskujočih se strani nima pod stalnim nadzorstvom ♪
  21.      nikóli  prisl. (ọ̑) navadno v nikalnih stavkih izraža, da se dejanje ne dogaja ob nobenem času: gospodarja ni nikoli doma; tega ne bom nikoli pozabil; nikoli več se nista videla; nikoli poprej ni bila tako prijazna; godi se mu slabo kot še nikoli zelo slabo; ekspr.: nikoli (in) nikjer ga ne srečam; nikdar in nikoli več ga ne bom čakal; govoril boš zdaj ali pa nikoli ∙ ekspr. kaj takega še nikoli ne tako nenavadna stvar se do zdaj še ni zgodila, primerila; pog., ekspr. slišal bo pridigo, da (še) nikoli take zelo bo oštet; star. bilo mu je nerodno, da nikoli tega zelo nerodno; ekspr. zdaj ali nikoli zdaj je edina, zadnja priložnost, da se to stori; bolje pozno kot nikoli tudi z zamudo opravljeno dejanje je vredno priznanja; preg. nikoli ni prepozno tudi po določenem presledku opravljeno dejanje je vredno priznanja svéti nikóli in svéti Nikóli šalj.: poroko bi najrajši odložila do svetega nikoli; dolg ti bo plačal o svetem nikoli ♪
  22.      níštrc  -a m (ȋ) knjiž. nič: to jim je čisti ništrc; prepirata se za prazen ništrc // ekspr. malo vreden, droben predmet: ne kupuj tega ništrca / v primeri z njimi je on ništrc nepomemben, nevažen človek ♪
  23.      nítast  -a -o prid. (ȋ) podoben niti: nitast izrastek, poganjek; zlati nitasti okraski ♦ min. nitasta struktura rudnine ♪
  24.      níti  prisl. (ȋ) ekspr. 1. krepi zanikanje a) s poudarjenim izključevanjem: niti dvajset let ni star; o tem se mu niti ne sanja; niti ne zmeni se zanjo / niti minuto se ni obotavljal; niti najmanj ne dvomim, da je to res; na nebu ni niti oblačka; ne zaspi niti za hip; elipt. o tem niti besedice več b) z izključevanjem pričakovanega: niti ta izjava ga ni prepričala; blede se mu, da niti matere ne spozna; besede narodnost niti francoska revolucija ne pozna 2. pog., v zvezi niti ne izraža neodločno zanikanje: ali je sin dober dijak? Niti ne, takole srednji; utrujen si, kajne? Niti ne, sem vajen hoje ● ekspr. vse sem mu dal, pa niti hvala ni rekel čisto nič se ni zahvalil; ekspr. niti za las ne bom popustil prav nič ♪
  25.      nítkast  -a -o prid. (ȋ) podoben nitki: nitkast izrastek; nitkaste alge ♦ bot. nitkaste glivice ♪

   2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151 2.176 2.201 2.226 2.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA