Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

obe (2.109-2.133)


  1.      nèodvísnež  -a m (ȅ-ȋ) ekspr. neodvisen človek: je velik neodvisnež / kot neodvisnež se ni pridružil nobeni stranki ♪
  2.      nèplódnost  -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, stanje neplodnega: neplodnost je večkrat posledica splavov / neplodnost krav jalovost / ekspr. idejna in kulturna neplodnost dobe ♪
  3.      nèpràv  prisl. (ȅ-ȁ) knjiž. izraža, da dejanje ali stanje ni v skladu z določenim pravilom, normo; narobe, napačno: neprav presoditi, ravnati / ekspr.: ni ji neprav, da jo obiskuje; nima tako zelo neprav ∙ elipt., knjiž. šteli so ga — prav ali neprav - za nasprotnika naj je bilo prav ali ne; sam., v zvezi s prav: vsak ima svoj prav in neprav; ni mu mar za prav ali neprav ♪
  4.      nèpredúšen  -šna -o prid. (ȅ-ū ȅ-ȗ) ki je tako zaprt, da ne prepušča plina ali tekočine: nepredušna posoda // ki ne prepušča plina, tekočine, svetlobe; neprepusten: nepredušna plastična obloga nèpredúšno prisl.: nepredušno zapreti ♪
  5.      nèprepústen  -tna -o prid. (ȅ-ú) ki ne prepušča plina, tekočine, svetlobe: neprepustna plast, tkanina; snovi, neprepustne za vlago, zrak; neprepustna tla / neprepustni plašč nepremočljivi plašč ♦ navt. neprepustna pregrada kovinska pregrada, narejena od boka do boka ladje za zadrževanje vode ♪
  6.      nèprijázen  -zna -o prid., nèprijáznejši (ȅ-á ȅ-ā) 1. ki mu manjka prijaznosti: neprijazna ženska; prodajalka je redkobesedna in neprijazna do kupcev; bil je zelo neprijazen z njo / neprijazen pogled; neprijazne besede // ekspr. neprijeten, pust: kraj se mu je zdel zelo neprijazen; stara, neprijazna hiša; bilo je neprijazno vreme / neprijazen veter hladen, mrzel / vztrajali so kljub neprijaznim razmeram težavnim 2. zastar., z dajalnikom sovražen, nasproten: neprijazni mu ljudje so se veselili njegovega neuspeha; sosed mi je neprijazen nèprijázno prisl.: neprijazno se držati, gledati, odgovoriti ♪
  7.      nèprodúšen  -šna -o prid. (ȅ-ū ȅ-ȗ) ki je tako zaprt, da ne prepušča plina ali tekočine: neprodušna posoda // ki ne prepušča plina, tekočine, svetlobe; neprepusten: neprodušna plast, snov; neprodušen za zrak nèprodúšno prisl.: neprodušno zapreti; neprodušno zaprta steklenica ♪
  8.      nèpropústen  -tna -o prid. (ȅ-ú) ki ne prepušča plina, tekočine, svetlobe; neprepusten: nepropustna plast, snov; nepropustna tla; nepropusten za vodo, zrak / nepropustni čevlji nepremočljivi ♪
  9.      nèrazcépen  -pna -o prid. (ȅ-ẹ̄) ki se ne da razcepiti, razdeliti: trdo, nerazcepno poleno ♦ mat. nerazcepna enačba enačba, v kateri ni mogoče nobene strani razstaviti na faktorje ♪
  10.      nèrazpoložèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni razpoložen, ni dobre volje: zbudil se je nerazpoložen // ki v danem času ni pripravljen, sposoben za kaj: tenorist je bil nekoliko nerazpoložen; danes sem nerazpoložen za delo ● ekspr. od lani je do soseda nerazpoložen mu ni naklonjen ♪
  11.      nèrazpoznáven  -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) knjiž. ki se ne da razpoznati, spoznati: strupene gobe so večkrat nerazpoznavne / v mraku so bili obrisi gor nerazpoznavni ♪
  12.      nèraztôpen  in nèraztópen -pna -o prid. (ȅ-ó; ȅ-ọ̄) netopen: neraztopne rudnine, snovi; maščobe so neraztopne ♪
  13.      nèrazvít  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni razvit: zavoj je ostal nedotaknjen in nerazvit / publ. pomoč nerazvitim deželam; gospodarsko, industrijsko, kulturno nerazvite države / nerazvit poganjek / otrok je - in še duševno nerazvit ♦ ekon. nerazvito področje področje z nizkim narodnim dohodkom; fot. nerazviti film; med. nerazvit ki je v razvoju ostal na stopnji otroške dobe; sam.: prepad med razvitimi in nerazvitimi ♪
  14.      nèrazvítost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nerazvitega: to so posledice gospodarske nerazvitosti teh držav / rešiti se iz nerazvitosti; stopnja nerazvitosti / duševna, telesna nerazvitost ♦ med. stanje človeka, ki je v razvoju ostal na stopnji otroške dobe ♪
  15.      nergáti  -ám nedov. (á ȃ) nav. slabš. z nenaklonjenim, jeznim govorjenjem izražati nezadovoljstvo, nesoglasje: zmeraj samo nerga; nergati čez predstojnike / ni več nergal, češ da gre vse narobe tožil, tarnal / v tovarni spet nergajo zoper tebe se jezijo nate nergáje: nergaje govoriti nergajóč -a -e: sliši se nergajoč glas ♪
  16.      neslán  -a -o prid. (ȃ ā) 1. ki ni slan, ni soljen: neslan kruh; uživati mora neslano hrano / ima neslano dieto ∙ ekspr. še neslanega kropa ne zasluži zelo malo, slabo dela 2. nav. slabš., s širokim pomenskim obsegom ki zaradi neprimernosti, nedostojnosti vzbuja neugodje, odpor: rad dela neslane dovtipe; pripoveduje neslane šale / neslan domislek neduhovit / dajati neslane pripombe neprimerne / neslano govorjenje neumno, vsebinsko prazno // neprijeten, zoprn: neslan človek; sukal se je okrog nje in postajal vedno bolj neslan / kot psovka molči, gobezdalo neslano nesláno prisl.: neslano govoriti, se norčevati; sam.: rad pove kaj neslanega ♪
  17.      nèslíšen  -šna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) ki se malo ali nič ne sliši: padal je droben, neslišen dež; neslišen let letala; dihanje je bilo skoraj neslišno / nav. ekspr.: spregovoril je s slabotnim, neslišnim glasom; prihajal je z neslišnim korakom; neslišen smeh; šepeta mu neslišne besede nèslíšno prisl.: neslišno so se približali hiši ♪
  18.      nesnážen  -žna -o prid. (á ā) 1. umazan: nesnažna obleka, soba / nesnažen zrak nečist 2. knjiž., ekspr. nespodoben, neprimeren: nesnažna literatura; pripovedoval jim je nesnažne zgodbe ♪
  19.      nèspodóba  -e ž (ȅ-ọ̑) star. nespodoben človek: to je sin tiste nespodobe / kot psovka izgini, nespodoba pijana // nespodobno dejanje: počenjati nespodobe ♪
  20.      nèspodóbnež  -a m (ȅ-ọ̑) ekspr. nespodoben človek: veljal je za nespodobneža ♪
  21.      nèsposóbnež  -a m (ȅ-ọ̑) ekspr. nesposoben človek: priglasili so se skoraj sami nesposobneži ♪
  22.      nèspotakljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ekspr. dostojen, spodoben: nespotakljive pesmi / imela je še kar nespotakljivo obleko ♪
  23.      nesréčen  -čna -o prid., nesréčnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki čuti zaradi stanja, v katerem je, duševne bolečine: nesrečen človek; bil je zelo nesrečen; čuti se nesrečnega; če se poročiš z njim, boš nesrečna; dela se nesrečno / ekspr. njegovo srce je žalostno in nesrečno // nav. ekspr. ki izraža, kaže tako stanje: tako nesrečen obraz ima / odganjal ga je od nesrečnih misli / to je nesrečna zgodba 2. ki je doživel nesrečo: ko jim je pogorela hiša, se je nesrečna družina preselila k sorodnikom 3. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: ti nesrečni fant, že spet si zamudil; ta nesrečna bluza mi kar naprej leze izza krila; ta nesrečna pijača ga bo čisto uničila / bilo je le nesrečno naključje, da se je to zgodilo ● ekspr. nesrečen je, da se kamnu smili zelo; nesrečna ljubezen ljubezen, ki je ljubljena oseba ne vrača; ekspr. ima nesrečne roke vedno naredi kaj narobe; trinajst je nesrečna številka po ljudskem verovanju kar ima tako številko, povzroči nesrečo, neprijetnost; ekspr. rojen je pod nesrečno zvezdo v življenju nima sreče; knjiž. kraj nesrečnega imena kraj, kjer se je zgodilo kaj hudega, usodnega nesréčno prisl.: nesrečno gledati, pasti; biti nesrečno zaljubljen; sam.: nesrečnemu pomilovanje nič ne pomaga ♪
  24.      nèstrupén  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni strupen: nestrupena snov / strupene in nestrupene gobe, rastline; nestrupene kače ♪
  25.      netílec  -lca [lc in u̯c] m (ȋ) knjiž. kdor neti ogenj: bil je dober netilec ognja / to so zavestni netilci vojne ♪

   1.984 2.009 2.034 2.059 2.084 2.109 2.134 2.159 2.184 2.209  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA