Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
obaliti (9)
- obalíti -ím dov., obálil (ȋ í) star. vreči, podreti: zgrabil ga je za nogo in obalil / krogla ga je obalila na tla / obaliti tovor s konja ♪
- kobáliti -im nedov. (ā ȃ) redko okobal sedeti, premikati se: kobaliti na stolu / kobalil je osla skozi vas kobáliti se in kobáliti ekspr. nerodno, okorno hoditi: kobaliti se navkreber / kobaliti se čez posekano drevje ♪
- odkobáliti -im dov. (ā ȃ) redko okobal sedeč se oddaljiti: zajahala sta konja in odkobalila naprej // ekspr. nerodno, okorno oditi: počasi je odkobalil iz hiše ♪
- okobáliti -im dov. (ā ȃ) redko okobal sesti: okobaliti konja / otrok je okobalil klopco ♦ alp. okobaliti greben ♪
- prekobáliti -im dov. (ā ȃ) ekspr. s težavo priti čez kaj: prekobaliti ograjo, zid; prekobaliti se čez plot, skalo / prekobaliti hrib / ladja se je z lahkoto prekobalila čez valove ● ekspr. prekobalil se je s tovorom vred prevrnil; ekspr. prekobaliti se na drugo stran, na trebuh obrniti se ♪
- prikobáliti se -im se in prikobáliti -im dov. (ā ȃ) ekspr. nerodno, okorno priti: iz brloga se je prikobalil medved / prikobaliti se čez klop ♪
- skobáliti se -im se dov. (ā ȃ) ekspr. nerodno, okorno priti: skobaliti se s peči / skobaliti se na konja ♪
- zakobáliti -im dov. (ā ȃ) redko okobal zajahati: zakobaliti konja zakobáliti se ekspr. nerodno, okorno priti na kaj: zakobaliti se na voz ♪
- zaobalíti -ím dov., zaobálil (ȋ í) zastar. zaviti, oviti: zaobaliti kupljeno blago ♪