Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
obče (27-51) 
- hudôbček -čka m (ó) redko hudiček ♪
- izóbčenec -nca m (ọ̄) rel. kdor je izključen iz cerkve: biti izobčenec // ekspr. kdor je izključen iz kake skupnosti sploh: družbeni izobčenec ♪
- izóbčenje -a s (ọ̑) rel. izključitev iz cerkve: zagroziti z izobčenjem ♪
- izóbčenka -e ž (ọ̄) rel. ženska, ki je izključena iz cerkve: položaj izobčenke // ekspr. ženska, ki je izključena iz kake skupnosti sploh: prenehali so se družiti z izobčenko ♪
- izóbčenost -i ž (ọ̄) rel. stanje človeka, ki je izključen iz cerkve: izguba pravic zaradi izobčenosti // ekspr. stanje človeka, ki je izključen iz kake skupnosti sploh: zavedati se svoje izobčenosti / izobčenost iz družbe ♪
- izóbčenstvo -a s (ọ̄) star. izobčenost: izobčenstvo iz človeške družbe ♪
- izobčeváti -újem nedov. (á ȗ) rel. izključevati iz cerkve: papež je izobčeval nepokorne vladarje ♪
- jákobček -čka m (ȃ) jabolko, ki dozori konec meseca julija: zreli jakobčki ♪
- klôbček tudi klôpček -čka m (ó) redko klobčič: klobček volne / ježek se je zvil v klobček ♪
- póbček -čka m (ọ̑) pog. fantek, fantič: pobčki so se igrali na obali / koliko pa je star vaš pobček sin ♪
- priobčeválec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) zastar. pripovedovalec: priobčevalcu niso oporekali ♪
- priobčeváti -újem nedov. (á ȗ) (večkrat) delati, povzročati, da kaj izide v časopisu, knjigi; objavljati: priobčevati članke in razprave / radi so mu priobčevali vse, kar je pošiljal uredništvu ● zastar. stvari je premalo previdno priobčeval prizadetim pripovedoval, sporočal ♪
- róbček -čka m (ọ́) 1. manjšalnica od robec: brisati si nos, oči z robčkom; bel, pisan robček / čipkast(i) robček obrobljen s čipkami; osvežilni robček vlažen, nadišavljen papirnati robček; papirnati robček 2. manjšalnica od rob1: robček se trga 3. obl. prešita guba za okras: narediti robčke na bluzi ♪
- skôbčevka -e ž (ó) samica skobca: skobčevka je zgrabila plen; skobec in skobčevka ◊ zool. papiga skobčevka papiga, ki prijetno cvrči in se dobro nauči oponašati govorjenje, Melopsittacus undulatus ♪
- šóbček -čka m (ọ̑) ekspr., v zvezi narediti šobček z našobljenjem pokazati nejevoljo, užaljenost: deklica je naredila jezen šobček ♪
- vóbče prisl. (ọ̄) star. sploh, nasploh: vobče lahko trdimo, da je delo dobro / škoda, da si jih vobče povabil / kljub svoji velikosti psica vobče ni napadalna / pisec navede nekaj vobče znanih dejstev splošno ♪
- vsèóbčen -čna -o prid. (ȅ-ọ̄) star. splošen, vsesplošen: doživeti vseobčno pohvalo / vseobčna morala ♪
- zóbček -čka m (ọ́) ekspr. manjšalnica od zob: dva zobčka sta ji že zrasla; izgubiti prve zobčke / zobčki v urnem mehanizmu ◊ obrt. polkrožna ali trikotna prvina navadno ob robu klekljane, kvačkane čipke ♪
- zobčeník -a m (í) knjiž. zobník: tovarna zobčenikov ♪
- zóbčevje -a s (ọ́) vsi zobci kake priprave, naprave: zobčevje mehanizma se je pokvarilo ♪
- ákt -a m (ȃ) 1. zunanji izraz odločitve ali volje, dejanje: izvesti napadalni akt; nezakonit, zgodovinski akt; ustanovitveni akt; akt agresije; to je le akt pietete do pokojnika; akt proti državi / ustava je pravni akt; državni, upravni akt / splošni akti o delovni organizaciji predpisi, določbe / spolni akt spolno občevanje 2. uradna listina, zapis: podpisati akt; brskati po zaprašenih aktih; sodni akti / reševati akte 3. umetniška upodobitev golega telesa: risati akt; moški, ženski akt 4. raba peša vsebinsko in oblikovno zaokrožena enota odrskega dela; dejanje: drama v petih aktih ♪
- aligátor -ja m (ȃ) krokodil s širokim gobcem: loviti aligatorje ♦ zool. kitajski, misisipski aligator ♪
- anátema -e ž (ȃ) rel. izobčenje iz Cerkve: izreči anatemo nad odpadnikom; pren. izšla je kritika, polna ostre anateme ♪
- anátema medm. (ȃ) knjiž. izraža izobčenje iz Cerkve: zaradi krivih naukov: anatema; sam.: izreči svečani anatema; pren. na pisatelja je padel anatema ♪
- andróga -e ž (ọ̄) zool. zelo ploščata manjša sladkovodna riba s topim gobcem in z rdečkastimi spodnjimi plavutmi, Blicca björkna ♪
1 2 27 52 77 102 127 152 177 202 
