Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

o (9.751-9.775)


  1.      díngo  -a m (ȋ) divji pes, ki živi v Avstraliji ♪
  2.      dinozáver  -vra m (á) pal. izumrli plazilec, včasih izredne velikosti: mesojedi, rastlinojedi dinozavri ♪
  3.      dióda  -e ž (ọ̑) elektr. polprevodniška priprava ali elektronka z dvema elektrodama: germanijeva, kristalna dioda; proizvodnja diod / dvojna dioda elektronka, ki ima dve anodi in dve katodi ♪
  4.      díoksíd  -a m (ȋ-ȋ) kem. spojina enega atoma elementa z dvema atomoma kisika: dušikov, ogljikov, silicijev, žveplov dioksid ♪
  5.      diolén  -a m (ẹ̑) tekst. poliestrno vlakno nemške proizvodnje: z bombažem mešan diolen // tkanina iz teh vlaken: enobarvni diolen za dežne plašče ♪
  6.      dionízičen  -čna -o prid. (í) 1. ki je v čast boga Dioniza: dionizični praznik 2. knjiž. neumirjen, zanesen, razbrzdan: dionizičen človek; je dionizične narave / dionizična in apolinična glasba, umetnost ♪
  7.      dionízičnost  -i ž (í) knjiž. lastnost, značilnost dionizičnega: dionizičnost pesmi ♪
  8.      dionízije  -zij ž mn. (í ȋ) pri starih Grkih slavje v čast boga Dioniza: dionizije in starorimske bakanalije ♪
  9.      dionízijski  -a -o prid. (í) knjiž. neumirjen, zanesen, razbrzdan: dionizijski tip človeka; dionizijsko razpoloženje / dionizijski ustvarjalni princip ♪
  10.      diópter  -tra m (ọ́) fiz. vizirna priprava z luknjicama ali režama na obeh koncih: z dioptrom prilagoditi merilno pripravo zorni črti ♪
  11.      dióptričen  -čna -o (ọ́) pridevnik od dioptrija: dioptrična sončna očala ♪
  12.      dioptríja  -e ž (ȋ) fiz. enota za merjenje lomnosti očalnih leč: meriti dioptrije leče / velika dioptrija; dioptrija njegovih očal je plus dve / pog. fant ima močno dioptrijo stanje njegovih oči je tako, da potrebuje očala z veliko dioptrijo ♪
  13.      dioráma  -e ž (ȃ) 1. prostor z živalmi, rastlinami, prikazanimi tako, kot živijo v naravi: ogledati si dioramo; muzejske diorame 2. slika, osvetljena tako, da vzbuja vtis plastičnosti ♪
  14.      diorít  -a m (ȋ) petr. globočnina, ki jo sestavljajo zrna plagioklazov in temnih mineralov ♪
  15.      dioríten  -tna -o prid. (ȋ) petr. ki je iz diorita: dioriten steber ♪
  16.      dioskúr  -a m (ȗ) nav. dv., knjiž. neločljiva tovariša: dioskura Goethe in Schiller ♪
  17.      dipilónski  -a -o prid. (ọ̑) um. nanašajoč se na starogrški način okraševanja z geometrično stiliziranimi liki: dipilonski stil / dipilonske vaze ♪
  18.      diplodók  -a m (ọ̑) pal. orjaški izumrli plazilec iz skupine dinozavrov ♪
  19.      diploíden  -dna -o prid. (ȋ) biol. ki ima normalno, dvojno število kromosomov: diploidni organizem; diploidne celice ♪
  20.      diplokók  -a m (ọ̑) biol. skupina dveh kokov ♪
  21.      diplóma  -e ž (ọ̑) 1. dokument o uspešni dovršitvi šolanja, navadno na višji ali visoki šoli: dobiti diplomo; izdati, preklicati diplomo; univerzitetna diploma; diploma filozofske fakultete; slovesna podelitev diplom / doktorska, mojstrska diploma ∙ žarg. ima diplomo v žepu je uspešno končal šolanje 2. zaključni izpit, navadno na višji ali visoki šoli: delati diplomo; pripravljati se na diplomo / čestitati za diplomo 3. dokument o priznanju za uspeh, o podelitvi kake časti: zmagovalcem so izročili diplome in darila; ta tovarna je prejela na razstavi največ medalj in diplom; sadjarska diploma; diploma častnega meščana ◊ zgod. diploma srednjeveška listina o podelitvi kake pravice, časti, naslova, posesti; oktobrska diploma listina avstrijskega cesarja z dne 20. oktobra 1860 o uvedbi ustavnega življenja v monarhiji ♪
  22.      diplomacíja  -e ž (ȋ) 1. dejavnost, ki se ukvarja z zunanjo, mednarodno politiko: posvetil se je diplomaciji; zgodovina diplomacije / študirati diplomacijo 2. diplomati: izšolanost diplomacije 3. sposobnost ravnati z ljudmi spretno, okoliščinam ustrezno: z vso diplomacijo, ki je je bil zmožen, je pregovoril starše / ker ni šlo drugače, je poskusil z diplomacijo ♪
  23.      diplománt  -a m (ā á) kdor je diplomiral: diplomanti slavistike odhajajo predvsem v profesuro; povojni diplomanti; diplomanti glasbene, igralske akademije; skrbeti za izpopolnjevanje diplomantov; število diplomantov narašča iz leta v leto / diplomant ekonomske srednje šole ♪
  24.      diplomántka  -e ž (ā) ženska, ki je diplomirala: diplomantka ekonomske fakultete ♪
  25.      diplomát  -a m (ȃ) 1. višji uslužbenec, ki zastopa koristi svoje države v mednarodnih odnosih: na sejo so povabili vse akreditirane diplomate; diplomat pri Organizaciji združenih narodov; delo naših diplomatov / ministrski predsednik je dober diplomat 2. ekspr. kdor zna ravnati z ljudmi spretno, okoliščinam ustrezno: izkazalo se je, da ni samo dober trgovec, ampak tudi odličen diplomat / pog. toliko je že diplomata, da tega ne bo storil ♪

   9.626 9.651 9.676 9.701 9.726 9.751 9.776 9.801 9.826 9.851  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA