Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

o (9.651-9.675)


  1.      diabóličen  -čna -o prid. (ọ́) knjiž. ki ima lastnosti, kakršne se pripisujejo hudiču; satanski, zloben: to je diaboličen človek; njegova diabolična narava / čutil je v sebi neko diabolično silo / opazuje jo z diaboličnim izrazom ♪
  2.      diabólika  -e ž (ọ́) knjiž. kar je diabolično: v romanu se srečujemo s simboliko in groteskno diaboliko ♪
  3.      diábolo  -a m (ȃ) 1. svinčen naboj za zračno puško: škatlica diabolov 2. nekdaj otroška igra, pri kateri se meče v zrak vreteno v obliki dvojnega stožca in spet lovi na napeto vrvico: igrati diabolo; neskl. pril.: diabolo kroglice ♪
  4.      diadóh  -a m (ọ̑) nav. mn., zgod. vsak od vojskovodij Aleksandra Velikega, ki so si po njegovi smrti razdelili državo: boji diadohov; pren. Heglovi diadohi ♪
  5.      diafoníja  -e ž (ȋ) muz. najstarejše in najbolj preprosto večglasje: koralna diafonija ♪
  6.      diagnosticíranje  -a s (ȋ) glagolnik od diagnosticirati: diagnosticiranje srčnih bolezni, otrokovih motenj ♪
  7.      diagnosticírati  -am dov. in nedov. (ȋ) med. ugotoviti in določiti bolezen: diagnosticirati sladkorno bolezen, vnetje želodca; diagnosticirati tuberkulozo pri živini s tuberkulinskim preizkusom ♪
  8.      diagnóstičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na diagnozo: delo v diagnostičnem laboratoriju; diagnostični postopek; diagnostična metoda / diagnostične aparature; diagnostično sredstvo / diagnostično cepljenje cepljenje za ugotovitev bolezni, proti kateri se cepi / testi so diagnostično sredstvo za ugotavljanje znanja ♪
  9.      diagnóstik  -a m (ọ́) med., navadno s prilastkom kdor ugotovi in določi bolezen: dober, slab diagnostik; primarij je izkušen diagnostik // aparat za ugotavljanje in določanje bolezni: elektronski diagnostik ♪
  10.      diagnóstika  -e ž (ọ́) med. ugotavljanje in določanje bolezni: opravljati laboratorijsko diagnostiko; rentgenska diagnostika; metode diagnostike // nauk o tem ♪
  11.      diagnóza  -e ž (ọ̑) med. ugotovitev in določitev bolezni: narediti, postaviti diagnozo; napačna, pravilna diagnoza; klinična diagnoza / kardiografska diagnoza / zdravnik je prebral diagnozo na bolniškem listu; pren. pisateljeva diagnoza sodobne družbe ◊ psih. psihološka diagnoza spoznavanje posameznikove osebnosti ali njenih osebnostnih lastnosti; soc. socialna diagnoza ugotovitev glavnih povzročiteljev socialnih težav pri posamezniku ♪
  12.      diagonál  -a m (ȃ) tekst. tkanina z izrazito vtkanimi diagonalnimi črtami ♪
  13.      diagonála  -e ž (ȃ) 1. geom. črta, ki veže oglišči mnogokotnika, ki nista na isti stranici, ali oglišči telesa, ki nista na isti mejni ploskvi: kockina diagonala; diagonala pravokotnika / hoditi po diagonali iz kota v kot; reflektorji so nameščeni v diagonali / ekspr. brati po diagonali na hitro, ne strnjeno 2. šah. poševna vrsta zaporednih polj iste barve na šahovnici: odpreti, zasesti diagonalo; bela diagonala / velika diagonala ki poteka iz kota v kot ♪
  14.      diagonálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na diagonalo: diagonalni prerez, presek; diagonalna smer / diagonalna kompozicija portreta ♦ šport. streme na diagonalni vlek streme, ki priteza čevelj na smuči poševno navzdol diagonálno prisl.: hoditi diagonalno po sobi; presekati ravnino diagonalno ♪
  15.      diahrón  -a -o prid. (ọ̑) knjiž. diahroničen: diahrono obravnavanje problema ♪
  16.      diahróničen  -čna -o prid. (ọ́) knjiž. ki raziskuje pojave v njihovem časovnem razvoju: diahronično obravnavanje problema ♦ lingv. diahronična lingvistika ♪
  17.      diahroníja  -e ž (ȋ) knjiž. lastnost česa, kar se pojavlja, poteka ob različnem času, raznočasnost: diahronija pojavov ♦ lingv. diahronija in sinhronija ♪
  18.      diákon  -a m (á) v katoliški in pravoslavni cerkvi pripravnik za duhovniški poklic, ki je prejel zadnji red pred mašniškim posvečenjem ♪
  19.      diakonát  -a m (ȃ) v katoliški in pravoslavni cerkvi zadnji red pred mašniškim posvečenjem: škof mu je podelil diakonat ♪
  20.      diákonica  -e ž (á) žena pravoslavnega diakona ♪
  21.      diakonísa  -e ž (ȋ) 1. pri prvih kristjanih ženska, ki je pomagala versko poučevati ženske ter skrbeti za reveže in bolnike: stregla ji je diakonisa 2. v protestantskem okolju redovnica ♪
  22.      diákonski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na diakone: diakonska čast, služba / diakonska obleka ♪
  23.      dialéktičnomaterialístičen  -čna -o prid. (ẹ́-í) nanašajoč se na dialektični materializem: dialektičnomaterialistični pogled na življenje ♪
  24.      dialéktičnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost dialektičnega: dialektičnost mišljenja ♪
  25.      dialektológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za dialektologijo ♪

   9.526 9.551 9.576 9.601 9.626 9.651 9.676 9.701 9.726 9.751  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA