Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

o (9.401-9.425)



  1.      demagóginja  -e ž (ọ̑) ženska oblika od demagog
  2.      demagóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na demagoge ali demagogijo: demagoška agitacija; demagoško besedičenje; demagoška gesla / demagoški izpadi hujskaški, podpihovalski demagóško prisl.: govorniki so se hoteli demagoško prikupiti delavcem
  3.      demagóštvo  -a s (ọ̑) lastnosti ali ravnanje demagogov: časopis se skrbno izogiba vsakega demagoštva; ta literatura preveč diši po demagoštvu / ta stranka živi od demagoštva
  4.      démantov  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. diamantov: demantov lesk, sijaj
  5.      dematerializíranost  -i ž () lastnost, značilnost dematerializiranega: dematerializiranost gotske stavbe
  6.      deméntnost  -i ž (ẹ̑) med. oslabitev, zmanjšanje umskih sposobnosti
  7.      demimóndka  -e ž (ọ̑) v francoskem okolju lahkoživa ženska, ki je izšla iz višjih družbenih slojev: demimondke in kurtizane; pariške demimondke
  8.      demimóndski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na demimondke: demimondsko življenje; sam.: nič demimondskega ni bilo na njej
  9.      déminutivnost  -i ž (ẹ̑) lingv. lastnost, značilnost deminutivnega: deminutivnost obrazila / deminutivnost izražanja
  10.      demisionírati  -am dov. in nedov. () odpovedati se opravljanju pomembnejše javne funkcije ali službe; odstopiti: minister je demisioniral
  11.      demižón  -a m (ọ̑) velika opletena trebušasta steklenica; pletenka: demižon s kislino / popili so demižon vina
  12.      demobilizácija  -e ž (á) 1. prehod oboroženih sil in gospodarstva iz vojnega stanja v mirnodobno: demobilizacija je končana; delna, popolna demobilizacija // publ. prenehanje, oslabitev aktivnosti: uspehi ne smejo biti vzrok za lagodnost in demobilizacijo pri gospodarjenju 2. odpust iz vojaške službe: demobilizacija vojaka zaradi bolezni
  13.      demobilizacíjski  -a -o () pridevnik od demobilizacija: demobilizacijski ukaz
  14.      demobilizíranec  -nca m () kdor je odpuščen iz vojaške službe: demobiliziranci se vračajo domov
  15.      demobilizírati  -am dov. in nedov. () izvesti demobilizacijo: demobilizirati vojsko / po vojni so demobilizirali mnogo oficirjev / publ. razglašanje takih parol demobilizira množice demobilizíran -a -o: demobiliziran vojak
  16.      demodulácija  -e ž (á) elektr. ločevanje nihanja z nižjo frekvenco od moduliranega visokofrekvenčnega nihanja
  17.      demodulátor  -ja m () elektr. del sprejemnika, v katerem se modulirano visokofrekvenčno nihanje demodulira
  18.      demodulírati  -am nedov. in dov. () elektr. ločevati nihanje z nižjo frekvenco od moduliranega visokofrekvenčnega nihanja
  19.      demográf  -a m () strokovnjak za demografijo: bil je znan demograf in sociolog
  20.      demografíja  -e ž () statistično proučevanje sestava, rasti prebivalstva: podatki za demografijo // veda o tem: razprava s področja demografije; inštitut za ekonomiko, statistiko in demografijo
  21.      demográfski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na demografijo: demografski podatki; demografska študija / demografska veda 2. nanašajoč se na sestavo, rast prebivalstva: demografski proces; demografske razmere, spremembe; demografska struktura krajevne skupnosti / publ. demografska eksplozija velika in hitra (po)množitev prebivalstva
  22.      demokracíja  -e ž () 1. politična ureditev z vladavino večine, ki varuje osebne in politične pravice vseh državljanov: demokracijo je zamenjal fašizem; boriti se za demokracijo / publ. zahodne demokracije ♦ polit. buržoazna ali meščanska demokracija z več strankami in parlamentu odgovorno vlado; ljudska demokracija v kateri ima oblast delavski razred in druge napredne sile; socialistična demokracija ki temelji na družbeni lastnini proizvajalnih sredstev in samoupravljanju občanov 2. načelo enakopravnosti pri odločanju v življenju kakega kolektiva: v podjetju se je uveljavila demokracija / ravnali so po načelu demokracije 3. publ., v zvezi socialna demokracija socialnodemokratska stranka: takrat je prvič nastopila pri volitvah tudi socialna demokracija
  23.      demokrát  -a m () 1. pristaš demokracije: spori med demokrati in monarhisti // član demokratske stranke: v odboru so demokrati in republikanci / krščanski, socialni demokrat 2. demokratičen človek: bil je demokrat in je sovražil ukazovanje
  24.      demokrátarstvo  -a s () slabš. navidezna, lažna demokratska miselnost: vulgarna demokracija in demokratarstvo
  25.      demokrátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na demokracijo: demokratična država, republika / demokratične pravice, svoboščine; demokratične sile v svetu / demokratična ureditev; demokratična vlada; demokratične volitve; demokratično načelo / to je demokratičen človek / demokratični čut; demokratični odnosi med ljudmi ♦ polit. demokratični centralizem sistem upravljanja, v katerem so višji organi voljeni in odgovorni, njihove odločitve pa so za nižje organe obvezne; demokratični socializem demokrátično prisl.: ravnati demokratično; demokratično izvoljeni predstavniki; demokratično usmerjen človek

   9.276 9.301 9.326 9.351 9.376 9.401 9.426 9.451 9.476 9.501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA