Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

o (9.351-9.375)


  1.      deléžnost  -i ž (ẹ́) star. udeleženost, sodelovanje: deležnost pri naraščanju narodnega bogastva; deležnost pri tatvini ♪
  2.      delikátnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost delikatnega: pisatelj se ni prestrašil niti zahtevnosti niti delikatnosti snovi; odgovornost in delikatnost naloge / to temo redko srečujemo v literaturi zaradi njene delikatnosti / knjiž. to je pripisoval njegovi delikatnosti do žensk ♪
  3.      delílnost  -i ž (ȋ) redko deljivost ♪
  4.      delinkvéntnost  -i ž (ẹ̑) 1. lastnost, značilnost delinkventnega človeka: neurejene družinske razmere so pogost vzrok delinkventnosti mladoletnikov 2. delinkvenca: delinkventnost med mladino ♪
  5.      delinkvéntstvo  -a s (ẹ̑) redko delinkventnost, delinkvenca: problem mladinskega delinkventstva ♪
  6.      deliriózen  -zna -o prid. (ọ̑) med. deliranten: deliriozen bolnik ♪
  7.      deljênost  -i ž (é) lastnost, značilnost deljenega: deljenost oblasti / deljenost mnenj ♪
  8.      deljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost deljivega: mehanska deljivost; deljivost snovi ♦ mat. deljivost celih števil ♪
  9.      délničarstvo  -a s (ẹ̑) obstoj, dejavnost delničarjev, delniških družb: vloga delničarstva v gospodarskem razvoju ♪
  10.      délnost  -i ž (ẹ̑) lastnost delnega: delnost rešitve ♪
  11.      délo  -a s (ẹ́) 1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin: ceniti, spoštovati delo; blaginja temelji na delu; rezultati, sadovi skupnega dela; plačilo po delu / fizično, umsko delo; kvalificirano, strokovno delo; plačano delo; prostovoljno delo / braniti, izogibati se dela; pripraviti se k delu; biti utrujen od dela; ekspr. vreči se na delo; ekspr. zagristi, zakopati se v delo; prizadeven, vztrajen pri delu; večkrat si oddahnem med delom; pretirano delo; delo od jutra do večera / mehanizirati delo; organizirati, voditi delo; pohiteti, prenehati, začeti z delom; zboljšati način dela / prva leta po 1945 družbenokoristno delo / praznik dela // trud, napor: uspehi niso v sorazmerju z vloženim delom; ta reč bi zahtevala preveč dela; ekspr. škoda dela za to 2. navadno s prilastkom delanje, vezano na določeno področje: pritegniti koga k delu proti okupatorju; vključil se je v delo za napredek; načrtno, večletno, vztrajno delo z mladino; pedagoško, politično delo; praznovali so štiridesetletnico njegovega umetniškega dela; delo pri društvu, v odboru / v članku je dobro prikazal njegovo pisateljsko delo; dobil je nagrado za svoje življenjsko delo // to delanje za izpolnjevanje kake (skupne) naloge: oceniti delo komisije; spremljati delo skupščine; ovirati delo šole 3. kar se uresničuje z delanjem: to delo dobro napreduje; vsega dela ne more opraviti sam; dal mu je najtežje delo; dela vsako delo, ki mu pride pod roko; izvršiti, končati, zaključiti kako delo; nujno, važno delo; loti se tudi umazanega, zahtevnega dela; svoje delo opravlja vzorno; ima dosti, preveč dela / mn.: gradbena, mizarska, obrtniška, tehniška, vzdrževalna dela; drobna dela opravila; hišna dela / nav. slabš. pravi, da ne bo delal hlapčevskih del del, ki so zanj ponižujoča; star. najeli so ga za hlapčevska dela dela na polju in pri živini // to kot vir zaslužka: dati delo boljšemu ponudniku; podjetje je dobilo novo delo; prevzeti komu delo; biti preskrbljen z delom / delo na gradbišču so opravili v dogovorjenem roku / skleniti pogodbo o delu 4. navadno s prilastkom kar je uresničeno z delanjem, zlasti na umetniškem področju: izdati pomembno delo; kritizira, ocenjuje dramska, pesniška dela; literarno delo; razstava del baročnih umetnikov / knjiž. človek umre, njegovo delo pa ostane // s prilastkom izdelek, predmet glede na izdelovalca ali način izdelave: ti čevlji so industrijsko, ročno delo; stavba je baročno delo / ženska ročna dela ročno izdelane vezenine ali pletenine 5. predmet, stvar, ki jo kdo izdeluje: delo ji je od razburjenja padlo iz rok; komaj je vzela delo v roke, ga je že zopet odložila 6. zaposlitev, služba: dobiti, iskati delo; biti brez dela; odpustiti koga z dela; sprejeti koga na delo; honorarno, priložnostno, sezonsko delo / dela prosti dnevi; izostanek od dela; nadurno delo ki presega delovno obveznost / iti, voziti se na delo v kraj zaposlitve; biti na delu v tujini // s prilastkom področje v okviru celotnega proizvajalnega procesa kot možnost zaposlitve: kmečko delo ga ne veseli; zanima se za delo v rudniku; opravlja delo pri stroju, v izvoznem oddelku 7. redko dejanje: zagovarjal se bo za svoja dela; junaško, krvavo delo 8. fiz. premagovanje sile na določeni poti: delo, ki ga opravi stroj / enota za merjenje dela ● to delo ne more čakati je neodložljivo; propaganda je opravila svoje delo dosegla zaželeni učinek; knjiž. živi od dela svojih rok sam se preživlja; pog. ne prime za nobeno delo noče delati; sovražne sile so že na delu že delujejo; obleka je v delu se izdeluje, izgotavlja; ekspr. ne moti ga, je ves v delu zelo vneto dela; odšel je z doma v največjem delu v kmečkem okolju v času košnje in žetve; pri delu ga je čas prehitel dela ni utegnil dokončati; očetova smrt je njegovo delo on jo je povzročil; skrb za otroke je njeno delo naloga, dolžnost; delo hvali mojstra delavčeva strokovnost se sodi po kvaliteti njegovih izdelkov; preg. brez dela ni jela ◊ ekon. družbeno potrebno delo povprečen delovni čas za proizvodnjo določenega blaga; presežno delo delo, katerega produkti ne ostanejo delavcu; delitev dela delitev enotnega produkcijskega procesa na več ločenih procesov; družbena delitev dela specializacija posameznih gospodarskih enot na proizvajanje posameznih vrst blaga, ki jih med seboj zamenjujejo; mednarodna delitev dela specializacija posameznih narodnih gospodarstev na proizvajanje posameznih vrst blaga, ki jih na svetovnem trgu med seboj zamenjujejo; zal. izbrano delo po določenem kriteriju izbrana in v knjižni obliki izdana dela kakega avtorja; zbrano delo vsa dela kakega avtorja, izdana v knjižni obliki ♪
  12.      delodajálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor najame drugega, da mu za plačilo opravlja delo: delodajalci so zavrnili zahteve delavcev; pogodba med delodajalcem in delojemalcem ♪
  13.      delodajálka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od delodajalec: delodajalka ji je odpovedala službo ♪
  14.      delodajálski  -a -o [ls in u̯s] prid. (ȃ) nanašajoč se na delodajalce: delodajalski zastopnik / delodajalska zveza ♪
  15.      delojemálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor drugemu za plačilo opravlja delo: spor med delodajalci in delojemalci ♪
  16.      delojémnik  -a m (ẹ̑) zastar. delojemalec ♪
  17.      delokróg  -a m (ọ̑) publ. področje dejavnosti: skušal mu je omejiti delokrog / to ne spada v moj delokrog / širok delokrog znanosti ♪
  18.      deloljúben  -bna -o prid. (ú ū) ki ljubi delo: bil je zelo deloljuben in skrben ♪
  19.      deloljúbnost  -i ž (ú) lastnost deloljubnega človeka: njegova deloljubnost je bila zgledna / vzgajal ga je v deloljubnosti ♪
  20.      déloma  prisl. (ẹ̄) ne popolnoma, delno: nesreče je deloma sam kriv; poskus se je posrečil le deloma / viničarji so imeli deloma svojo zemljo nekateri so imeli svojo zemljo / piše deloma v verzih, deloma v prozi ♪
  21.      delomŕzen  -zna -o prid. (r̄) ki noče, ne želi delati: bil je znan kot delomrzen človek; delomrzni postopači ♪
  22.      delomŕznež  -a m (ȓ) delomrzen človek: postaja vedno večji delomrznež; tu ni mesta za delomrzneže / druščina delomrznežev, postopačev in klatežev ♪
  23.      delomŕznost  -i ž (r̄) lastnost delomrznega človeka: očeta je žalostila sinova lahkoživost in delomrznost / boriti se proti delomrznosti ♪
  24.      delopúst  -a m (ȗ) star. čas pred praznikom, ko se neha delati: delopust se je pričel; po vaseh je zvonilo, odzvonilo delopust; sobotni delopust; delopust pred nedeljo / bilo je na delopust k prazniku // nav. šalj. prosti čas, prosto: ta dan sta imela delopust ♪
  25.      delostròj  -ôja m (ȍ ó) zastar. delovni stroj ♪

   9.226 9.251 9.276 9.301 9.326 9.351 9.376 9.401 9.426 9.451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA